Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
našešúriti -im dov. (ú ȗ) ekspr., redko okrasiti, olepšati: našešuriti klobuk s cvetlicami
    našešúriti se našopiriti se, naščeperiti se: kokoš se je našešurila
    našešúrjen -a -o: našešurjena kokoš
SSKJ
nêsen -sna -o prid. (é) nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica
SSKJ
nêsnica -e ž (ȇ) kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice
SSKJ
nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 
  1. 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš
    // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko
    // pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti
  2. 2. navadno s prislovnim določilom povzročati
    1. a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš
      // knjiž. veter je nesel glasove po gozdu
    2. b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino
  3. 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom
    1. a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave
    2. b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom
  4. 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel
  5. 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala
  6. 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke
  7. 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša
    // Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli
  8. 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke
  9. 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
    ●     redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost
    nêsti se s prislovnim določilom  
    1. 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas
    2. 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava
      // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust
    nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva
    nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
SSKJ
okávsati -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala
SSKJ
opípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋ) nar. oskubsti: opipati kokoš
    opípan -a -o: opipan piščanec; brke je imel podobne repu stare opipane kokoši
SSKJ
opúkati -am dov. (ū) nar. oskubsti, populiti: opukati kokoš / opukati perje
SSKJ
opulíti in opúliti -im dov. (ī ú) nav. ekspr. odstraniti perje; oskubsti: opuliti kokoš
// odstraniti manjše dele s česa sploh: odlomil je vejico in jo opulil
    opúljen -a -o: opuljena gos; veje lipe so čisto opuljene
SSKJ
oskúbiti -im dov. (ú ū) neustalj. oskubsti: oskubiti kokoš / neurja so oskubila slamnato streho / oskubili so ga do zadnjega dinarja
    oskúbljen -a -o: veverica z oskubljenim repom; oskubljena kokoš
SSKJ
oskúbsti oskúbem dov. (ú) 
  1. 1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
    // ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
    ●     ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
  2. 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega
    oskúben -a -o: oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš
    ♦     agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
SSKJ
osledíti -ím dov., oslédi in oslêdi; oslédil (ī í) 
  1. 1. lov. izvohati sled: pes je osledil jazbeca
  2. 2. star. najti, odkriti: skrij denar, da ga otroci ne osledijo; iskal je izgubljeno kokoš, osledil pa je le nekaj perja
SSKJ
otrésti otrésem dov., otrésite in otresíte; nam. otrést in otrèst (ẹ́) 
  1. 1. s tresenjem odstraniti s česa: otresti prah z obleke; otresti sadje z drevja; z vej se je otresel sneg / otresti pepel s cigarete / otresti krpo; otresti plašč; otresel je zasnežene veje
  2. 2. nav. ekspr. narediti hiter, sunkovit gib, navadno zaradi neugodja: vola sta otresla z glavo; kokoš se je otresla in pila naprej / otresti z ramo zmigniti, skomigniti
    ●     ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan; otresti jezo na koga, nad kom stresti; star. otrok je bilo pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko
    otrésti se 
    1. 1. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo odide, se oddalji: otresti se nezaželenega gosta; komaj se je otresla spremljevalca znebila
      // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresti se bolezni; otresti se strahu, žalosti / otresti se neprijetnih misli, skrbi / otresel se je vseh dolžnosti, obveznosti / ne more se otresti starih navad
    2. 2. zastar. odgovoriti, reči: ne grem, se je otresel
      ●       star. spet se je otresla nanj ga je ozmerjala, oštela; ekspr. sovražnikov so se otresli so jih premagali, uničili
SSKJ
péka -e ž (ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od peči: obračati meso med peko; peka kruha, peciva; za peko pripravljena kokoš / peka na žaru / danes imamo peko (kruha) / nesti kruh v peko
  2. 2. kar se naenkrat (s)peče: pošla je že vsa peka; moke je še za tri peke
SSKJ
píkast -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara
♦ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum
SSKJ
píkniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača
    // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi
  2. 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj
SSKJ
pípica2 -e ž (ȋ) otr. kokoš: pridi, bova šla gledat pipice
SSKJ
pípika -e ž (ȋ) otr. kokoš: račke in pipike
SSKJ
píška -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška
● nar. klicati piške kokoši
// ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
SSKJ
pítka -e ž (ȋ) nar. kokoš: pitke pridno nesejo / pri klicanju pitka, na, na
SSKJ
plahutáti -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 
  1. 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi
    // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega
  2. 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta
    plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla
    plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi
Število zadetkov: 126