Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik [kokóšji] STALNE ZVEZE: kokošja kuga
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
Celotno geslo eSSKJ
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška]
    1. ekspresivno kokoš
    2. podoba, ki predstavlja kokoš
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
Celotno geslo eSSKJ
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják]
    1. prostor za bivanje, gojenje kokoši
    2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh
    3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča
FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
Celotno geslo eSSKJ
pútka pútke samostalnik ženskega spola [pútka]
    ekspresivno kokoš
FRAZEOLOGIJA: putka tutka
ETIMOLOGIJA: ↑puta
Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bankívski -a -o prid. (ȋ)
zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus:
SSKJ²
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
SSKJ²
belúha -e ž (ū)
nar. koroško bela kokoš:
SSKJ²
bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju
// pregledovati strani na svetovnem spletu: brskati po (svetovnem) spletu; brskal je po spletnih straneh
● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
    brskajóč -a -e:
    brskajoč novinar; brskajoča kokoš
SSKJ²
cíba -e ž (ȋ)
nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
SSKJ²
cíbka -e ž (ȋ)
nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
SSKJ²
čepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. stati na zelo skrčenih nogah: otroci čepijo in se igrajo s peskom; pastirji čepijo okrog ognja / kokoš čepi na gredi; mačka čepi pod mizo
2. ekspr. negibno, zgrbljeno sedeti: babica ves dan čepi za pečjo; po klopeh čepijo ženske; čepi za mizo kot kup nesreče; pren. bajta čepi pod gozdom; glava mu čepi med pleči; na koncu nosa mu čepijo očala
3. pog., ekspr. biti, nahajati se kje: ves dan čepi v sobi; vsak dan smo čepeli v zasedi; mladi bi kar naprej čepeli skupaj in kramljali
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; pog., ekspr. na vsakem sestanku čepi se ga udeleži; star. še zmeraj čepi na gruntu ga ne prepusti nasledniku; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; pog., ekspr. že dolgo čepi pri nalogi se ukvarja z njo, jo sestavlja; ekspr. že dve leti čepi v prvem razredu hodi v prvi razred; ekspr. samo doma čepi nikamor ne gre; ekspr. čepi nad svojim razredom kakor koklja nad piščanci ga skrbno varuje
    čepé :
    čepe ne morem dolgo zdržati
    čepèč -éča -e:
    čepeč na otrplih nogah; po tleh čepeči jetniki dremljejo
SSKJ²
číba -e ž (ȋ)
nar., ljubk. kokoš: naše čibe pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) čiba, na, na, čiba
SSKJ²
čópa in čôpa -e ž (ọ́; ó)
1. šop las, dlake, perja; čop1: lase ima zvezane v čopo; ptič z naperjeno čopo
2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
SSKJ²
čópast in čôpast -a -o prid. (ọ́; ó)
nanašajoč se na čop: čopasta kokoš; vojaki s črnimi čopastimi kapami / čopasti lasje; čopaste obrvi
♦ zool. čopasti ponirek; čopasti škrjanec
SSKJ²
čópka in čôpka -e ž (ọ̄; ō)
1. čopek: počesati lase v čopko; jarčka z lepo čopko
2. čopasta kokoš: grahasta čopka
SSKJ²
črnorép in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima črn rep: črnorepa kokoš
SSKJ²
čúfati -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ)
kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor)
SSKJ²
díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dioksin: živali so krmili z dioksinsko krmo; ocena dioksinskega tveganja / dioksinska kokoš / dioksinski škandal
Število zadetkov: 333