eskórta -e ž (ọ̑)
oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo: aretiranec je stopal sredi eskorte; vojaška eskorta; komandant eskorte
♦ voj. spremljati konvoj z eskorto
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kámpo -a m (ȃ)
pog., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant
pog., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant
SSKJ²
komandánt -a m (ā)
kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade
kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade
SSKJ²
komisár -ja m (á)
1. visok funcionar, ki opravlja uradne dolžnosti v imenu države ali mednarodne organizacije: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 častnik, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona
1. visok funcionar, ki opravlja uradne dolžnosti v imenu države ali mednarodne organizacije: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 častnik, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona
SSKJ²
SSKJ²
malomeščàn in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. soc. pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani
2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani
3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
1. soc. pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani
2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani
3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
SSKJ²
SSKJ²
objáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
1. z jahanjem priti okrog česa: da bi si dobro ogledala položaj, je izvidnica previdno objahala trdnjavo
// z jahanjem priti od enega konca do drugega: pred odhodom je komandant objahal vrsto konjenikov
2. z jahanjem se izogniti: v loku so objahali mesto
3. z jahanjem prepotovati: objahali so vso deželo, vendar tujih vojakov niso našli
1. z jahanjem priti okrog česa: da bi si dobro ogledala položaj, je izvidnica previdno objahala trdnjavo
// z jahanjem priti od enega konca do drugega: pred odhodom je komandant objahal vrsto konjenikov
2. z jahanjem se izogniti: v loku so objahali mesto
3. z jahanjem prepotovati: objahali so vso deželo, vendar tujih vojakov niso našli
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
rekognoscírati -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. pregledovati, raziskovati kako območje, zemljišče zaradi nameravane vojaške akcije: komandant s starešinami rekognoscira / rekognoscirati teren
● zastar. rekognoscirati nasprotnikove položaje pregledovati, ugotavljati
voj. pregledovati, raziskovati kako območje, zemljišče zaradi nameravane vojaške akcije: komandant s starešinami rekognoscira / rekognoscirati teren
● zastar. rekognoscirati nasprotnikove položaje pregledovati, ugotavljati
SSKJ²
štúrmbataljón -a m (ú-ọ̑)
v stari Avstriji bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih; jurišni bataljon: v prvi svetovni vojni je bil komandant šturmbataljona
v stari Avstriji bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih; jurišni bataljon: v prvi svetovni vojni je bil komandant šturmbataljona
SSKJ²
vrhôven -vna -o prid. (ō)
1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar Katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik
// glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja
2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne
♦ pravn. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije
1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar Katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik
// glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja
2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne
♦ pravn. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije
Število zadetkov: 13
Dostopnost