Zadetki iskanja
Gledališče
SSKJ²
glásba -e ž (ȃ)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
Pravopis
..íst m. prip. obr. (ȋ) člov.
1. 'vršilec' anestezíst, basíst, fabulíst, komponíst, statíst
2. 'opravkar' avtomobilíst, drogeríst, kapitalíst, sloveníst
3. 'član, pripadnik' budíst, darviníst, lazaríst, marksíst, nihilíst, petrarkíst, rojalíst, sofíst
1. 'vršilec' anestezíst, basíst, fabulíst, komponíst, statíst
2. 'opravkar' avtomobilíst, drogeríst, kapitalíst, sloveníst
3. 'član, pripadnik' budíst, darviníst, lazaríst, marksíst, nihilíst, petrarkíst, rojalíst, sofíst
SSKJ²
izkoriščeválec -lca [iskoriščevau̯ca] m (ȃ)
1. kdor daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: brezobzirni izkoriščevalci; izkoriščevalec delavcev, ljudstva; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi / izkoriščevalci suženjskega dela otrok
// kdor koga izkorišča sploh: izkoriščevalci otrok; hinavci, lažnivci in izkoriščevalci
2. kdor kaj (neupravičeno) izkorišča: izkoriščevalci narave; izkoriščevalci socialne pomoči; izkoriščevalci sistema; izkoriščevalci v gospodarstvu, politiki / izkoriščevalci kamnolomov, peskokopov / publ. komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
1. kdor daje komu premajhno povračilo za delo, ki ga opravlja: brezobzirni izkoriščevalci; izkoriščevalec delavcev, ljudstva; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi / izkoriščevalci suženjskega dela otrok
// kdor koga izkorišča sploh: izkoriščevalci otrok; hinavci, lažnivci in izkoriščevalci
2. kdor kaj (neupravičeno) izkorišča: izkoriščevalci narave; izkoriščevalci socialne pomoči; izkoriščevalci sistema; izkoriščevalci v gospodarstvu, politiki / izkoriščevalci kamnolomov, peskokopov / publ. komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
Celotno geslo
eSSKJ
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
Celotno geslo
Etimološki
komponȋrati -am nedov. in dov.
SSKJ²
komponíst -a m (ȋ)
kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov; operni, zborovski komponist; komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju
♦ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije
kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov; operni, zborovski komponist; komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju
♦ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
transkrípcija -e ž (í)
1. jezikosl. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje
// zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino
// sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija
2. glasb. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji
// glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov
3. glasb. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu
● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava
1. jezikosl. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje
// zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino
// sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija
2. glasb. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji
// glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov
3. glasb. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu
● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava
Število zadetkov: 10
Dostopnost