Zadetki iskanja
Pleteršnik
bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
Pleteršnik
falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
Pleteršnik
fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.-Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.-Let.; — prim. it. affondare, versenken.
Pleteršnik
izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
Pleteršnik
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
Pleteršnik
končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.
Pleteršnik
zagozdíti, -ím, vb. pf. verkeilen; konec toporišča v sekirnem uhu z.; z. se, sich einkeilen, sich wie ein Keil hineinpressen; — z. se, = klinasto se končati, sich auskeilen (min.), Cig. (T.).
Število zadetkov: 7
Dostopnost