Zadetki iskanja
Pleteršnik
práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
Pleteršnik
Pleteršnik
prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.
Pleteršnik
prerę̑ja, f. die Erhaltung, die Verpflegung, Cig., Jan.; p. konj, DZ.; p. otrok, Nov.; p. črez zimo, Cig.
Pleteršnik
pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.
Pleteršnik
pŕhati, pȓham, vb. impf. ad prhniti; 1) (Staub) streuen, stieben, Jan.; den Staub ausklopfen, stäupen, C.; — 2) flattern (o ptičih), C., Mik., Npes.-Vraz; huschen; V tem metežu je prhal Hudobec sem ter tja, LjZv.; dve megleni podobi prhali ste po zraku, LjZv.; zajec prha po polju (schießt durchs Feld), Svet. (Rok.); — 3) schnauben, C.; konj prha, Z., Let.; Konjič prha in rezgače, Levst. (Zb. sp.); — = pokašljevati, ne da bi kaj pljuval, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — puffen: p. in streljati, C.; — 4) = prhčati, mürbe werden lassen: sadje prhat dejati, C.; — p. se, abliegen und dadurch mürbe werden: sadje se prha, Fr.-C.
Pleteršnik
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.
Pleteršnik
priprę́žən, -žna, adj. Vorspann-, Cig., Jan., DZkr., nk.; priprę̑žni konj, das Vorspannpferd, Cig.; priprežni pooblaščenec, der Vorspannscommissär, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
prirǫ́čən, -čna, adj. 1) handsam, bequem; sekira je priročna, BlKr.-M.; meč priročneje opasati, Jurč.; bequem gelegen: priročna njiva, BlKr.-M.; — 2) geschickt, Mur.; — 3) Hand-: prirǫ̑čna knjiga, das Handbuch, Jan., nk.; — 4) links eingespannt: priročni konj; (opp. odročni).
Pleteršnik
rába 1., f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
Prekmurski
ravnàti ràvnam nedov.
1. ravnati, voditi, usmerjati: Vcſio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; naj bole vekivecsnomi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; Bog nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Ar stere Düh Bosji ravna, (goni) SM 1747, 23; Vtoj cséſzti on vſza ravna KŠ 1754, 105; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; Ár on vſze Moudro ravna vpoglédi BKM 1789, 16; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Ki ravna szvoja dela KAJ 1848, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; ino ravnai mené gneſz SM 1747, 46; Vodi i ravnaj moje nogé po tvoje ſz. zapouvidi ſztezáj KŠ 1754, 233; Jezus Kriſztus ravnaj pout naſo kvám KŠ 1771, 619; Oh Boug ravnaj k-tebi ſzrczá KM 1783, 11; Ravnaj tve ſzrczé ktomi, Da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; Z-Dühom me ravnaj eti na právo poniznoſzt BRM 1823, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ino pouleg nyegovi zapouvidi veſz nas 'zitek ravnajmo KŠ 1754, 68; vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; ravnajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 266; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Szvétoga Düha, dáj ki de me ravno BKM 1789, 78; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Sz. Düjh naj ono Vſze ravna KŠ 1754, 248; Goſzpoud pa naj ravna ſzrczá vaſa KŠ 1771, 629; On naj vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; naj nas 'zitek pouleg nyé ravnamo KŠ 1754, 69; Sto je ravnao po Jó'suevoj ſzmrti Izraelſzke ſzini KM 1796, 45; ka je nej szpráviscsa vkuppouzvao, nego po szvojem ravnáo KOJ 1848, 45
2. oskrbovati, skrbeti za kaj: dokecs moski vünej márho ravnajo KOJ 1845, 40; da on zná szvoje recsi, i oupravo hasznovito ravnati KOJ 1833, XV
ravnàti se ràvnam se
1. odpravljati se: Ino ſze ſzpát ravna KŠ 1754, 248; Gda ſze 'se na pocſinek ravna cslovik KM 1783, 172; Pa tüdi Törk szem dale sze ravnao KOJ 1848, 69; Kakda ſze je ravnao Goſzpon Kriſztus vu Nebéſza KM 1796, 115; Kapitán z-szvojimi sze je tüdi za nyima ravnao KOJ 1848, 104; na dugo pôt ono, na stero sze je rávno zdâ ravnao KAJ 1870, 115; Paveo ſze po vnougi gmajnaj ravna v-Jeru'zálem KŠ 1771, 397
2. ozirati se, zgledovati se: Poſtenyé ſze pa ne ravna na ſzám kejp KMK 1780, 39; Vſzáka Dusa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Lejpo ſze ravnajte Zdaj ide zvelicsanye BKM 1789, 12; I jaſz bom ſze za nyim ravnao BRM 1823, 86; Potom ország sze po szvojem zbránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; tákſi, ki ſzo ſze li pouleg ſzame ſzvoje laſztivne voule ravnali KM 1790, 78
ravnajóči -a -e usmerjajoč, upravljajoč, vodeč: Oh hválte Vſza môdro ravnajôcsega, Bôga BRM 1823, 104; Vu bojni razmi [konj] i bôga ravnajôcsi glász zapovednika KAJ 1870, 88
ràvnani -a -o usmerjan, voden: csi je na dobro pout ravnani KM 1790, 56
1. ravnati, voditi, usmerjati: Vcſio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; naj bole vekivecsnomi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; Bog nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Ar stere Düh Bosji ravna, (goni) SM 1747, 23; Vtoj cséſzti on vſza ravna KŠ 1754, 105; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; Ár on vſze Moudro ravna vpoglédi BKM 1789, 16; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Ki ravna szvoja dela KAJ 1848, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; ino ravnai mené gneſz SM 1747, 46; Vodi i ravnaj moje nogé po tvoje ſz. zapouvidi ſztezáj KŠ 1754, 233; Jezus Kriſztus ravnaj pout naſo kvám KŠ 1771, 619; Oh Boug ravnaj k-tebi ſzrczá KM 1783, 11; Ravnaj tve ſzrczé ktomi, Da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; Z-Dühom me ravnaj eti na právo poniznoſzt BRM 1823, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ino pouleg nyegovi zapouvidi veſz nas 'zitek ravnajmo KŠ 1754, 68; vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; ravnajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 266; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Szvétoga Düha, dáj ki de me ravno BKM 1789, 78; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Sz. Düjh naj ono Vſze ravna KŠ 1754, 248; Goſzpoud pa naj ravna ſzrczá vaſa KŠ 1771, 629; On naj vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; naj nas 'zitek pouleg nyé ravnamo KŠ 1754, 69; Sto je ravnao po Jó'suevoj ſzmrti Izraelſzke ſzini KM 1796, 45; ka je nej szpráviscsa vkuppouzvao, nego po szvojem ravnáo KOJ 1848, 45
2. oskrbovati, skrbeti za kaj: dokecs moski vünej márho ravnajo KOJ 1845, 40; da on zná szvoje recsi, i oupravo hasznovito ravnati KOJ 1833, XV
ravnàti se ràvnam se
1. odpravljati se: Ino ſze ſzpát ravna KŠ 1754, 248; Gda ſze 'se na pocſinek ravna cslovik KM 1783, 172; Pa tüdi Törk szem dale sze ravnao KOJ 1848, 69; Kakda ſze je ravnao Goſzpon Kriſztus vu Nebéſza KM 1796, 115; Kapitán z-szvojimi sze je tüdi za nyima ravnao KOJ 1848, 104; na dugo pôt ono, na stero sze je rávno zdâ ravnao KAJ 1870, 115; Paveo ſze po vnougi gmajnaj ravna v-Jeru'zálem KŠ 1771, 397
2. ozirati se, zgledovati se: Poſtenyé ſze pa ne ravna na ſzám kejp KMK 1780, 39; Vſzáka Dusa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Lejpo ſze ravnajte Zdaj ide zvelicsanye BKM 1789, 12; I jaſz bom ſze za nyim ravnao BRM 1823, 86; Potom ország sze po szvojem zbránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; tákſi, ki ſzo ſze li pouleg ſzame ſzvoje laſztivne voule ravnali KM 1790, 78
ravnajóči -a -e usmerjajoč, upravljajoč, vodeč: Oh hválte Vſza môdro ravnajôcsega, Bôga BRM 1823, 104; Vu bojni razmi [konj] i bôga ravnajôcsi glász zapovednika KAJ 1870, 88
ràvnani -a -o usmerjan, voden: csi je na dobro pout ravnani KM 1790, 56
Prekmurski
ravnìca -e ž ravnina: i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173; [konj] kak sztrêla leti po ravnici KAJ 1870, 88; Kengeru je na ravnici tak hitri AI 1878, 13; nyí sürki dolôvje szo tak zváne ravnice KAJ 1870, 146; Na ravniczaj pri Lipszkem (Leipczig) je ta velika bitva KOJ 1848, 121
Prekmurski
razkovàti -kovém dov. razkovati: szo iglo na ednom konci ténko razkovali AIP 1876, br. 9, 6
razkováni -a -o razkovan: Zláto Tak jáko se dá raztégnoti, ka z ednim razkovánim zlátom bi se mogo konj pokriti AI 1878, 55
razkováni -a -o razkovan: Zláto Tak jáko se dá raztégnoti, ka z ednim razkovánim zlátom bi se mogo konj pokriti AI 1878, 55
Pleteršnik
rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
Pleteršnik
rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
rítniti, rȋtnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
Pleteršnik
rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
Pleteršnik
rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 233
Dostopnost