Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
tovorniski konj [tovórniski] ali [tovọ̑rniski kȍnj] samostalniška zveza moškega spola

tovorni konj

Pleteršnik
trdogǫ́bčən, -čna, adj. t. konj, ein maulhartes Pferd, Bleiw.-Cig.
Pleteršnik
uhȃj, m. die Flucht, Z.; — kobila je na uhaj, die Stute pflegt durchzugehen, M., Mik.; konj na uhaj, ein Pferd, das gerne durchgeht, C.
Pleteršnik
uhȃjati, -am, vb. impf. ad uiti; durchgehen; otroci uhajajo materam na cesto; učenec uhaja iz šole; konj uhaja; — entschlüpfen: smeh mi uhaja, ne morem ga udržati; — entfliehen: misli mi uhajajo kam drugam; — uhajaš, du suchst Ausflüchte, Cig.
Pleteršnik
upẹhováti, -ȗjem, vb. impf. ad upehniti: upehujoč konj, SlN.
Pleteršnik
ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.-Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
Pleteršnik
vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
vilovȋt, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.-Mik.
Pleteršnik
vlačnják, m. konj vlačnjak, das Göpelpferd, Cig.
Pleteršnik
vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
Pleteršnik
vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
Besedje16
voznikojn gl. konj, vozen ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
vrȃn, vrána, adj. schwarz, Habd.-Mik., Mur., Cig.; vran konj, Cig.; vrana kita, Zora.
Prekmurski
vrànec -nca m vranec (konj): Po fárbi razločávamo vrance AI 1878, 14
Pleteršnik
zagrę́zniti, -grę̑znem, vb. pf. 1) versenken, Jan.; — z. se, versinken, Jan.; mnogo konj se je zagreznilo, SlN.; — zagreznjen, vertieft: zagreznjeni in zamišljeni v delo, Bas.; — 2) (intr.) versinken, Dalm.-C.
Pleteršnik
zahúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) zurückbiegen: konj ušesa zahuli, Fr.-C.; — 2) zahuljen, gebeugt: zahuljeno hoditi, Mik.; — hämisch, Cig.
Pleteršnik
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
Pleteršnik
zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.
Pleteršnik
zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.
Število zadetkov: 228