Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
obdržáti se -ím se dov.
oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje
SINONIMI:
knj.izroč. vzdržati se
GLEJ ŠE SINONIM: ohraniti se
Celotno geslo Vezljivostni G
obdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.
3.
kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.
Pleteršnik
obosẹ́ti, -ím, vb. pf. bärfuß werden; (o konju) die Hufeisen verlieren, C.; — junec obosi, ako si parklje do živega obrabi, vzhŠt.
SSKJ²
oddírjati -am dov. (ī)
dirjajoč se oddaljiti: konj je oddirjal z dvorišča / oddirjati na konju proti mestu / ekspr. jezno je oddirjal iz hiše hitro odšel
Pravopis
oddírjati -am dov. oddírjanje (í; ȋ) ~ na konju proti reki
Pravopis
oddŕncati -am dov. (ȓ) ~ na konju |odjahati v drncu|
SSKJ²
odgalopírati -am dov. (ȋ)
v galopu se oddaljiti: konj je odgalopiral po cesti / odgalopirati na konju proti domu / ekspr. najraje bi odgalopiral daleč od njih odšel
SSKJ²
odgánjati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da kdo zapusti določen kraj, prostor: odganjati radovedneže / odganjati konju brenclje; z obema rokama si je odganjal muhe / klopotci odganjajo ptice / odganjati koga od hiše poditi
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odganjati strah, žalost / odganjati težke misli, skrbi; težko je odganjal spanec
2. ekspr. odvračati, odbijati: s takim nastopom odganja sodelavce / že naslov knjige bralce odganja
3. delati poganjke: drevesa so začela odganjati / vrba že odganja mačice
    odgánjati se 
    skakati, poganjati se: odganjal se je od drevesa do drevesa / te živali se odganjajo z obema nogama hkrati
    odganjajóč -a -e:
    njegove odganjajoče besede so ga pregnale od doma; odganjajoče drevje
Pravopis
odgánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odgánjanje (ȃ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ sodelavce s svojim nastopom |odvračati|; odganjati komu/čemu kaj ~ konju brenclje; ~ dekletu snubca; Drevesa so začela ~
odgánjati se -am se (ȃ) ~ ~ z obema nogama odrivati se
Pleteršnik
odjẹ̀zd, -jẹ́zda, m. der Abritt, Cig.; pripravljen k odjezdu sedi na konju, Glas.
Celotno geslo Kostelski
oglav ► ˈȯglaf ȯgˈlaːva m
Celotno geslo eSSKJ
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica]
    1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca
      1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
    2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
SSKJ²
oglávnik -a m (ȃ)
agr. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se lahko vodi: natakniti konju oglavnik
Pravopis
oglávnik -a m (ȃ) natakniti konju ~
Celotno geslo Sinonimni
oglávnik -a m
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se lahko vodipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. oglav, knj.izroč. oglavka
Celotno geslo Etimološki
okobȃl prisl.
SSKJ²
okuzmáti -ám tudi okúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. oskubsti, populiti: okuzmati lesenemu konju grivo
    okuzmán tudi okúzman -a -o:
    okuzmano pero za klobukom
Celotno geslo eSSKJ
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
SSKJ²
ôsel ôsla [osəu̯] m (ó)
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji, zlasti za prenašanje tovorov in ježo: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica
2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Število zadetkov: 283