Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
pridŕncati -am dov. (ȓ)
v drncu priteči: ovca je pridrncala v stajo / vojak je pridrncal na konju
// ekspr. prihiteti, pridrveti: pridrncal je tja in naglo spet odšel
SSKJ²
prigalopírati -am dov. (ȋ)
v galopu priti: konj je prigalopiral na cilj / prigalopirati na konju domov
SSKJ²
prignáti -žênem dov., stil. priženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl
    prignáti se ekspr.
    hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter
    prignán -a -o:
    s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti
Pravopis
prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih
SSKJ²
prijézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z jezdenjem priti: prijezditi do reke, iz gradu / prijezditi na konju / ekspr. prijezditi s kolesom pripeljati se
Pravopis
prijézditi -im dov. prijézdenje (ẹ́ ẹ̑) ~ na konju
Celotno geslo Pregovori
prijezditi je sestavina izrazov
Elizabeta na belem konju prijezdi
Pleteršnik
prikrẹpíti, -ím, vb. pf. fest anfügen: odtrgano nogo konju nazaj k životu p., LjZv.
Celotno geslo Frazemi
prínc Frazemi s sestavino prínc:
čákati [na] prínca na bélem kônju, nájti prínca svôjih sánj, prínc na bélem kônju, prínc svôjih sánj
Pleteršnik
pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
SSKJ²
pripòn -ôna m (ȍ ó)
knjiž. vrv, veriga, ki se da konju, govedu okoli sprednjih nog, da se na paši ne more hitro premikati: nadeti konju pripon
Pravopis
pripòn -ôna m (ȍ ó) nadeti konju ~
Pleteršnik
priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.
SSKJ²
prirézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči
// z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk
2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete
// ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti
● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride
♦ vet. prirezati parklje obrezati
    prirézan -a -o:
    deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
Pravopis
prirézati -réžem dov. -an -ana; prirézanje (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu kaj ~ moškemu brke; ~ konju rep; ~ konce desk
SSKJ²
pritŕjati -am nedov. (ŕ)
nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje
● zastar. pritrja njegovim besedam pritrjuje
Pravopis
pritŕjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pritŕjanje (ŕ) kaj ~ deščice; pritrjati čemu kaj ~ konju podkev
pritŕjati se -am se (ŕ) na kaj Alge se ~ajo na podlago
SSKJ²
privéza -e ž (ẹ̑)
privezovalna vrv, veriga: odpeti konju privezo
SSKJ²
pšeníčka -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke
Pleteršnik
púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.-Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
Število zadetkov: 283