Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo Kostelski
oširati ► ȯˈšėːrat -an dov.
Pleteršnik
oštúliti, -štȗlim, vb. pf. abstutzen: konju rep o., Cig.
Celotno geslo Sinonimni
ošvrkávati -am nedov.
koga večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom
SINONIMI:
ekspr. švigati
GLEJ ŠE SINONIM: ošinjati
SSKJ²
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
    otépati se ekspr.
    1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
    // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
    2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
    ●     ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
    otepáje :
    pes se mu je približal, otepaje z repom
    otepajóč -a -e:
    gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
Pravopis
otépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; otépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ prah z obleke; poud.: ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; ~ žgance |jesti|; otepati komu/čemu kaj ~ konju muhe odganjati; ~ okoli mahati; poud. Hlačnice mu ~ajo okrog nog |mahedrajo|
otépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. koga/česa ~ ~ časti |odklanjati čast|; ~ ~ dolžnosti |braniti se|; poud. otepati se z/s kom/čim ~ ~ z lakoto |živeti v pomanjkanju|; ~ ~ z nadležnimi ljudmi |ukvarjati|
SSKJ²
otêpsti otêpem dov., otépel otêpla (é)
1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa: otepsti prah z obleke; otepe sneg s plašča in vstopi; otepsti zemljo s čevljev / otepsti si plašč / otepsti konju brenclje odgnati
// nar. sklatiti (s palico): otepsti hruške, orehe
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spraviti zrnje iz klasja, latja: otepsti pšenico; otepsti in omlatiti
● zastar. v šoli so ga fantje otepli nabili, pretepli; ekspr. kosilo je kar hitro otepel hitro pojedel
    otêpsti se 
    znebiti se, otresti se: komaj se je otepla nezaželenega gosta; otepsti se vsiljivcev / s težavo se je otepla neprijetnih misli; tega vnetja se ne more otepsti
    otepèn -êna -o:
    z drevja otepen sneg; otepeni snopi; na njivi je ležala otepena pšenica
Pravopis
otêpsti otêpem dov. -i -íte; otépel otêpla, -èpst/-êpst, -èn -êna; otepênje; (-èpst/-êpst) (é) kaj ~ prah z obleke; ~ pšenico; otepsti komu/čemu kaj ~ konju brenclje odgnati
otêpsti se otêpem se (é) poud. koga/česa ~ ~ neprijetnih misli |znebiti se, otresti se|
Pleteršnik
otŕniti, -nem, vb. pf. 1) o. luč, das Licht putzen oder schneuzen; — 2) (mit einem Stock oder einer Ruthe) schlagen, Cig., Notr.; otrni vola! Vreme-Erj. (Torb.); — ausschlagen (o konju), Polj.
Pravopis
ôves ôvsa m (ó) žeti ~; snov. dati konju vrečo ~a
Pleteršnik
óvəs,* -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
Celotno geslo Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
SSKJ²
pikadór -ja m (ọ̑)
zlasti v španskem okolju bikoborec na konju, ki z zbadanjem s sulico draži bika: nastop, spretnosti pikadorjev
Celotno geslo ePravopis
pikador
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pikadorja samostalnik moškega spola
v španskem okolju bikoborec na konju
IZGOVOR: [pikadór], rodilnik [pikadórja]
SSKJ²
pípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa
    pípati se 
    potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo
SSKJ²
plašníca -e ž (í)
nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo: natakniti konju plašnice; nositi plašnice; roki je nastavila kakor plašnice na oči
● knjiž., ekspr. imeti plašnice na očeh pri presojanju, vrednotenju upoštevati samo določene kriterije
Pravopis
plašníca -e ž (í) natakniti konju ~e
Celotno geslo Sinonimni
plašníce -íc ž mn.
priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. naočnice, knj.izroč. slepice, knj.izroč. slepilke, zastar. zaklopnice
Pleteršnik
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
Število zadetkov: 283