Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
kopriva [kopríva] samostalnik ženskega spola

rastlina kopriva, LATINSKO: Urtica

Vorenc
kopriva ž, F9, balote, -tes, enu ſmerdezhe ẛeliṡzhe, mertve koprive; cania, -ae, te divje hude pekozhe koprive, ẛhagalize; chalceo, ena ſorta kopriú, ali oſſatja; lamié, ſmardliva kopriva; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; marrubium, -bÿ, pluzhnu ṡeliṡzhe, ſumrak, mertve koprive; prasium, mertve koprive; urtica, -ae, kopriva; urtica iners, mertva kopriva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kopriva ž, lamium mertve koprive Scopoli
Svetokriški
kopriva -e ž kopriva: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua im. ed. ǀ namejſti ene lepe roshe eno bodezho koprivo tož. ed. … vshafaio ǀ nar poprej varva de bi koprive im. mn., inu ternie neraslu ǀ na mejſti ſadu koprive tož. mn. mu je rodila ǀ raſte na gmajni, vmej terniam, inu koprivamy or. mn.
Celotno geslo Pohlin
kopriva žegnana

GLEJ: žegnana kopriva

Pleteršnik
koprívica, f. dem. kopriva; 1) kleine Brennessel; — 2) brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
Pleteršnik
kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
Prekmurski
kroplìva -e ž kopriva: Urtica Kropliva KMS 1780, A8; Tsalán; kropliva KOJ 1833, 176; Kropliva .. Žgéča náras AI 1878, 44; Szvinyé jéjo kroplive KAJ 1870, 69
Prekmurski
krplìva -e ž kopriva: Jaj szpekla me krpliva AIP 1876, br. 9, 4
Pleteršnik
mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
Celotno geslo Pohlin
mrtvica [mrtvíca] samostalnik ženskega spola
  1. mrtvoud, kap
  2. rastlina baldrijan, LATINSKO: Valeriana officinalis
  3. rastlina mrtva kopriva, LATINSKO: Lamium
Pleteršnik
ožȃrnica 2., f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pečíca 1., f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.-C.; — 3) = kopriva, Cig.
Pleteršnik
pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
Vorenc
smradljiv prid., lamié, ſmradliva kopriva
Pleteršnik
užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.-C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.-C.; — 2) brennen (trans.): kopriva me je užarila, Notr.
Pleteršnik
zajẹ́dən, -dna, adj. = zajedav, schmarotzerisch, Šol.; zajedna kopriva, die Schmarotzernessel, Cig.
Celotno geslo Pohlin
žegnana kopriva [žẹ́gnana kopríva] (kopriva žegnana) samostalniška zveza ženskega spola

rastlina žegnana kopriva, LATINSKO: Cnicus benedictus

Pleteršnik
žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
Pleteršnik
žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
Število zadetkov: 20