Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.-Valj. (Rad); prim. koren.
Vorenc
križen prid., F3, erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku ... raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikár v'naſhi deṡheli; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu
Prekmurski
lagojína -e ž hudobija, zlo: Gonoszág; hüdouba, lagojina KOJ 1833, 157; Tak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj AIN 1876, 70; lagojine nečini BJ 1886, 47; naj sze rano nezalübijo vu lagojine KOJ 1845, 13
Vorenc
lapuh m, F5, bechium, enu ẛeliṡzhe, lapuh; chamaleuce, -ces, lapuh; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; lappa, -ae, lapago, -nis, lapuh; tuſsilago, lapúh, ali lapuſhiz, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: lapuh m, petaſites lapuh Scopoli [369: Petasites. Carniol. Lepuch; v seznamu Nom. Carn. Lepuch]
Pleteršnik
lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken (z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.-Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.-C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.-Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
Vorenc
lecijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezijan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
Pleteršnik
lẹčę̑n 2., adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.-Jan. (H.).
Vorenc
lilija ž, F13, balbus, tudi per liliah tú okroglu korenîe; caprifolium, hoſtne lilie; crinon, lilie ſléherne ſorte; crinonia, lilie korèn; henericalis, divja lilia; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; lilietum, meiſtu ṡa lilie; lilium album, béla lilia; lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn lilie; lilium purpureum, ardezhe lilie; oleum lirinum, lilÿnu olie, od lilij olie; xiphion, te male plave lilie, mezhiki
Vorenc
lisjak2 m, F2, aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják; napollus, tá plavi liſſiák
Pleteršnik
mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
Vorenc
medved m, F4, Ascende calve: poidi gori pleiſhiviz. je 42. majhinik[!] preklèl otrùk, katere ſta dva medvéda reſtárgala; circungemere, okuli mumlati, kakor en médvid; Elisaeus illusoribus maledicit. 4.Reg:2.v.23; foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik; ursus, -si, en medvid
Vorenc
medvednik m, F3, acántha, -ae, medvédnik, trava ali ẛeliszhe; alba spina, medvédnik, ẛeliṡzhe; foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik
Vorenc
medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
Vorenc
merilnov –, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; prim. merlini 
Vorenc
mleček m, F3, peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; sonchus, -chi, mleizhik, ṡeliṡzhe; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mleček prim. medček 
Pleteršnik
mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu-Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
Prekmurski
mr̀kevca -e ž korenje: Mrkevca má kožasti reméni korén AI 1878, 43
Pleteršnik
mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje-Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
Vorenc
mrkvica ž, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz
Prekmurski
náčiši -a -e prid. drugačen: pogléd obráza nyegovoga je nácsiſi grátao KŠ 1771, 199; Jeli de V. Murad nácsisi cslovek AIP 1876, br. 7, 3; Samci so náčišega pérja, kak samica AI 1878, 24; Ár nácsisi negrátajo, geto sze Bogá bojijo TA 1848; Vogrszke litere szo doszta nácsise KOJ 1833, 5; Csi sze pa korén z-nácsisimi literami okoncsa KOJ 1833, 84
Število zadetkov: 123