Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
gròbenica -e ž korito pri stiskalnici: Mergus. Grobenicza KMS 1780, A9
Celotno geslo Pohlin
kadunje [kadúnje] množinski samostalnik ženskega spola
  1. korito
  2. zibelka
Prekmurski
kopànja -e ž svinjsko korito: kopanya naj bode pred lejvom KOJ 1845, 39; Szvinyé pri dômi z-kopanye jêjo KAJ 1870, 69; dene obrok v-kopanyo KAJ 1870, 88; v-kopanyaj i vu vêdraj zmr'znyena voda AI 1875, br. 1, 8
Pleteršnik
korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
Celotno geslo Pohlin
koritce [korítce] samostalnik srednjega spola

majhno korito; koritce

Pleteršnik
korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.-C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde (geogr.), Jes., Cig. (T.).
Prekmurski
korìto -a s korito: Linter Korito KMS 1780, A8b; Teknö; korito KOJ 1833, 175
Celotno geslo Pohlin
korito [koríto] samostalnik srednjega spola

podolgovata lesena posoda za napajanje živine; korito

Celotno geslo Pohlin
multra [mūltra] samostalnik ženskega spola

korito za mesenje testa; mentrga; nečke

Celotno geslo Pohlin
pomijnik [pomȋjnik] samostalnik moškega spola

pomivalno korito

Celotno geslo Pohlin
rake [ráke] množinski samostalnik ženskega spola

leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: steska

Pleteršnik
slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
Celotno geslo Pohlin
steska [stẹ̑ska] samostalnik ženskega spola

koroško leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: rake

Svetokriški
škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’
Prekmurski
tróšenje -a s tresenje, pretres: vedno korito sze deno (igle), gde po trosênyi vszáka igla vdil le'zênye pride AIP 1876, br. 9, 7; pren. Známo po kaksem velkom trôsenyi Abdul Hamid za törszkoga caszara posztávleni AIP 1876, 10, 3
Celotno geslo Pohlin
žehtnik [žẹ̑htnik] samostalnik moškega spola

banja, korito za pranje perila

Število zadetkov: 16