Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják]
    1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic
    2. večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]
    1. luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine
      1.1. luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: cedilo
      1.2. mrežasta priprava za sušenje pomite posode
ETIMOLOGIJA: ↑odcejati
Celotno geslo eSSKJ
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič
Celotno geslo eSSKJ
pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]
    1. ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec
      1.1. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek
    2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič
FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bárvnik -a m (ȃ)
šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
SSKJ²
brusína -e ž (í)
1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina
2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa:
SSKJ²
curljáti -ám nedov. (á ȃ)
teči, polzeti v tankem curku: dež curlja; studenec curlja v korito; pot mu curlja po obrazu; brezoseb.: skozi streho je curljalo; od obleke je kar curljalo; pren., pesn. sončna svetloba curlja skozi drevje
    curljajóč -a -e:
    curljajoča kri; curljajoč zid zid, po katerem curlja
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
izdôlbsti -dôlbem [izdou̯psti] dov., izdôlbite in izdolbíte (ó)
izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen
// z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi
    izdôlben -a -o:
    izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
SSKJ²
izpirálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa
♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje
SSKJ²
izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito
SSKJ²
jarín -a m (ȋ)
knjiž. majhen bazen, korito: okrogel jarin iz marmorja; zlate ribice v jarinu pod vodometom
SSKJ²
kaláti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito
SSKJ²
kopánja -e ž (á)
1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji
2. zastar. kopalna kad: legel je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal
♦ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode
SSKJ²
korítce -a s (ī)
manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike
SSKJ²
koríto -a s (í)
1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / navt. žarg. korito čolna, ladje trup
3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
♦ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
Število zadetkov: 158