dôl2 prisl. (ó)
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju; ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen
// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z vlado
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor – dol pog. en evro gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor – je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
jezíti1 -ím nedov. (ī í)
spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli
// povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo
spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli
// povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo
- jezíti se
1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe
♦ igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest
// izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala
2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
SSKJ²
klientelízem -zma m (ī)
sistem odnosov, v katerem imajo prednost znanci vplivnih oseb, ne glede na merila kakovosti in sposobnosti: politični klientelizem; sum klientelizma; boj proti klientelizmu; korupcija, nepotizem in klientelizem
sistem odnosov, v katerem imajo prednost znanci vplivnih oseb, ne glede na merila kakovosti in sposobnosti: politični klientelizem; sum klientelizma; boj proti klientelizmu; korupcija, nepotizem in klientelizem
SSKJ²
korúpcija -e ž (ú)
izkoriščanje družbenega položaja, moči za neupravičeno in navadno nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi zase ali za znance: korupcija se širi; obtožbe, očitki o korupciji; boj proti korupciji; preiskava zaradi suma korupcije; korupcija, klientelizem in nepotizem / politična korupcija; korupcija v javnem življenju; korupcija v sodstvu, zdravstvu / Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]
// nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega izkoriščanja družbenega položaja, moči: korupcija dvora, politikov
izkoriščanje družbenega položaja, moči za neupravičeno in navadno nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi zase ali za znance: korupcija se širi; obtožbe, očitki o korupciji; boj proti korupciji; preiskava zaradi suma korupcije; korupcija, klientelizem in nepotizem / politična korupcija; korupcija v javnem življenju; korupcija v sodstvu, zdravstvu / Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]
// nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega izkoriščanja družbenega položaja, moči: korupcija dvora, politikov
SSKJ²
petokolonáštvo -a s (ȃ)
pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo
pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo
SSKJ²
vtihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila; vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila; vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo
- vtihotápiti se ekspr.
1. skrivaj, neopazno priti v kaj: vtihotapiti se v hišo skozi okno; vtihotapiti se v shrambo
// skrivaj, neopazno vključiti se: v razvojni oddelek so se vtihotapili vohuni
2. nezaželeno pojaviti se v čem: v državo se je vtihotapila korupcija; v knjigo se je vtihotapilo več napak
● ekspr. vtihotapila se je v vsako njegovo misel nenehno je mislil nanjo; ekspr. vtihotapil se ji je v srce znal si je pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; ekspr. v njeno srce se je vtihotapil obup postala je obupana
- vtihotápljen -a -o:
vtihotapljeno žganje
Število zadetkov: 6
Dostopnost