Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
črn -a prid. črn: hitrej en ſamuriz bi beu ratal, kateri, od nature je zhern im. ed. m ǀ Nej ta zherni im. ed. m dol. hudizh urshoh ǀ ta zhernij im. ed. m dol. hudizh supet ſe kaſse ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna im. ed. ž ratala ǀ takorshnu zhernu im. ed. s terdu meſſu od mise skozhi ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha na truplu tiga zherniga rod. ed. m ǀ kotli, kateri ſo s'te zherne rod. ed. ž kotlovine ǀ ony vezhkrat en gard zhern tož. ed. m shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ Ta kateri ima zherno tož. ed. ž dusho ǀ ima ſe ſkriti v' to zherno tož. ed. ž ſemlo ǀ zhernu tož. ed. s tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio sa dobru ǀ je dusha tvoiga Ozheta, tvoie Mattere etc. Katera v' zhernim mest. ed. m guanti te shaloſti je oblezhena ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni mest. ed. ž ſemli prebival ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom or. ed. m oblahom te shalosti je pokrita ǀ Zirku s' zhernim or. ed. m/s pokrita ǀ dua velika zherna im. dv. m pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ de ſupet zherni im. mn. m oblaki s' morja sò shli gor ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih rod. mn. orlou ǀ nej zhernyh rod. mn. oblakou te neſtonovitnoſti ǀ sagledali te zherne tož. mn. m orle ǀ vſe farbe zherne tož. mn. ž rataio ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy or. mn. oblaki
Svetokriški
hrastav -a prid. hrastov: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava im. ed. ž skoria (II, 136) ǀ njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave rod. ed. ž veje (II, 355) ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi daj. ed. ž shkorij podobna (I/1, 82) O zapisih z g- prim. → hrast.
Svetokriški
izceran -a prid. oslabljen, izžet, izmučen: ionas od te velike ribe balene nej bil ſzeran im. ed. m, de se ſi lih try dni je v' nje trebuhu leshal ǀ bolniku arznie nezh nepomagaio, ampak de she boleſan hujshi prihaia, de mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana im. ed. ž videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga tož. ed. m ži. Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa ǀ Ste taku s' poſtam szerani im. mn. m de vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa → izcerati
Svetokriški
kosa -e ž kosa: ter je vuprashal kogà bò ta koſſa im. ed. poſsekala ǀ je vidil po luffti letejti eno veliko ſtrashno koſsò tož. ed. ǀ ima koſſo tož. ed. v' rokah, sakaj raunu kakor koſſiz ſe neshona obene trave ǀ kadar s'koſò or. ed. mahne ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen
Svetokriški
koža -e ž koža: glatka kosha im. ed. garbaſta poſtane ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa im. ed., bo tarda, inu zherna ratala ǀ vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa im. ed. ǀ kuſt, inu koſsa im. ed., vſa saflicana, inu restergana ǀ tvoja glava nima koshe rod. ed., inu laſſy ǀ dalej bom od koshe rod. ed. S. Jerneia danaſs govuril ǀ Hzhere bi do koshe rod. ed. Ozheta, inu Mater slekle ǀ is koshe rod. ed. de imaio en boben ſturiti ǀ kosho tož. ed. s'ſebe terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho tož. ed. ǀ ſo njega malali s' Leuvio kosho or. ed. ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla, inu v'mej kosho or. ed. oſtala ǀ Bug prezei dvej Koſsi tož. dv. jem naprej postavi, inu sapovej de tiste imajo oblezhi ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe im. mn. ſmerdele ǀ Kadar bi mogozhe bilu ſhive bi oderli, inu nyh Koshe tož. mn. predali ǀ s' koshamy or. mn. oblezhen
Svetokriški
skorja -e ž 1. lubje: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava skoria im. ed. (II, 136) 2. skorja: sa koſti, inu tarde skorie tož. mn., katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe (IV, 238) sladka skorja cimet: Kadar je M. D. perglihal Bolſomu, inu slatki skory daj. ed. (IV, 298) → škorja
Število zadetkov: 6
Dostopnost