Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]
    1. za katerega ni potreben kisik
      1.1. pri katerem ni prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
SSKJ²
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā)
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila
    dáviti se 
    1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
    ●     ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
    2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
    davèč -éča -e:
    daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
    dávljen -a -o:
    ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
Celotno geslo Vezljivostni G
dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
SSKJ²
elektrizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok
2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala
    elektrizíran -a -o:
    elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni
Botanika
ergotoksín -a m
Celotno geslo eSSKJ
grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína]
    1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke
    2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače
ETIMOLOGIJA: ↑grenek
Celotno geslo eSSKJ
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]
    2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
Pleteršnik
kŕča 2., f. das Gereut, Hal.-C.; nav. pl. krče, das Gereut, der Neubruch, Jan., C.
SSKJ²
kŕčiti1 -im nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé
// ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila
2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja
● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila
    kŕčiti se 
    1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo
    // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči
    2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi
    krčèč -éča -e:
    krčeče se telo
Pravopis
kŕčiti1 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ roke v pest; poud. Lakota mu je krčila želodec |povzročala krče|; brezos., poud. krčiti koga Krčilo ga je v želodcu |bolelo, stiskalo|
kŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Tkanina se ~i; poud.: Razdalja med njima se ~i |se manjša|; Krčil se je izplačati dolg |branil, obotavljal|
Celotno geslo Pohlin
krčiti [kŕčiti kȓčim] nedovršni glagol

povzročati krče

Celotno geslo Pohlin
krčljiv [krčljív] pridevnik

ki ima pogosto krče

Celotno geslo Kostelski
lektrizirati ► lẹktrėˈzẹːrat -an nedov.
Celotno geslo eSSKJ
menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]
    krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
nèjéščnost nèjéščnosti samostalnik ženskega spola [nèjéščnost]
    stanje, lastnost koga, da nerad, malo jé, ne more jesti
ETIMOLOGIJA: ↑neješč
SSKJ²
papaverín -a m (ȋ)
farm. opijev alkaloid, ki blaži krče:
SSKJ²
pomiríti -ím dov., pomíril (ī í)
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante
3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo
    pomiríti se 
    1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo
    2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem
    pomírjen -a -o:
    pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih
SSKJ²
povzróčati -am nedov. (ọ́)
biti vzrok, da se kaj pojavlja, nastaja: slana jed povzroča žejo; te snovi povzročajo izpuščaje, krče; vnetje povzroča hude bolečine; povzročati bolezen / povzročati umetno meglo / take novice so povzročale veliko razburjenje, zmedo / živec, ki povzroča delovanje mišic / povzročati izgubo, škodo; publ. povzročati zastoje in izpade proizvodnje / povzročati komu skrbi, težave
● matematika mu povzroča preglavice matematiko se težko uči
SSKJ²
povzročeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. povzročati: strup, ki povzročuje krče / ta otrok ji je povzročeval največ skrbi in težav
    povzročujóč -a -e:
    bolezen povzročujoče klice
SSKJ²
spazmolítik -a m (í) farm.
snov, ki sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče: spazmolitik za črevesje, sečila; timijan deluje kot spazmolitik / blažiti krče s spazmolitiki
Število zadetkov: 24