- 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod
♦ anat. medenični izhod skozi katerega pride plod ob porodu; elektr. izhod del električne naprave, kjer se odvzema napetost, moč; izhod (elektronskega) računalnika - 2. zapustitev kraja, prostora: onemogočiti, preprečiti izhod; prepovedati gojencem izhod; pog. vedno več je bilo izhodov med delovnim časom / prost izhod
- 3. možnost za uspešen konec, razplet česa: to je zdaj edini izhod; iz te situacije ni izhoda; iskati izhod iz krize; za nas ni drugega izhoda, kot da se borimo; položaj je brez izhoda
- 4. zastar. vzhod: na izhodu se že svetlika / prepotoval je deželo od izhoda do zahoda
- 5. zastar. izlet: izhodi v gore
● ekspr. kmalu mu je postalo jasno, da iz hiše ni izhoda da ne more oditi; ta država ima izhod na morje manjši del njenega ozemlja je ob morju; žarg. vsako nedeljo ima izhod dovoljenje za zapustitev kraja, prostora, ki je določen za bivanje, zlasti v vojašnicah in vzgojnih ustanovah
Zadetki iskanja
- 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe / zanimalo jih je, kako bo izpeljal kupčijo; agrarne reforme niso izpeljali v celoti / publ. uspešno izpeljati akcijo narediti, opraviti; igralec je vlogo dobro izpeljal odigral, zaigral
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izpeljati anketo med šoferji; izpeljati primerjavo med obema dogodkoma primerjati ju - 2. dokončati, dognati: rešitev je samo nakazal, a je ni (računsko) izpeljal / niti ene misli ni mogel izpeljati do konca
- 3. spraviti iz česa
- a) vozilo: izpeljati vlak iz predora / žarg., avt. zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka je na ovinku zapeljal s ceste; skozi križišče je dobro izpeljal peljal
- b) žival, človeka: izpeljati konja iz hleva / srečno jih je izpeljal iz smrtne nevarnosti
// napraviti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda); siničke so se že izpeljale; pren., ekspr. otroci so se mu izpeljali
- 4. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: avtor je izpeljal svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva / izpeljati matematično formulo
- 5. knjiž. razložiti razvojno pot česa: izpeljati besedo iz grščine
- 6. lingv. narediti (novo) besedo iz podstave s pripono: izpelji primernik iz osnovnika; izpeljati glagolski samostalnik iz glagola
- 7. star. z vztrajnim spraševanjem izvedeti: počasi si le nekaj izpeljal iz njega
- izpelján tudi spelján -a -o: izpeljan načrt; iz glagolov izpeljani samostalniki; naloga je dobro izpeljana; beseda je izpeljana iz latinščine; do kraja izpeljan stil dognan, dovršen; prim. speljati
- 1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljevati načrt / nalogo je dobro izpeljeval
- 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: sinica je izpeljevala mladiče; lastovke se že izpeljujejo
- 3. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: izpeljevati pravila, sklepe iz teorije, iz primerjalnega gradiva / izpeljevati matematične formule
- 4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: znanstveniki so izpeljevali nastanek živali; ime tega kraja se izpeljuje iz osebnega imena
- 5. lingv. tvoriti (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljevati primernik iz osnovnika
- 6. star. z vztrajnim spraševanjem poizvedovati: izpeljevala ga je o sosedovem fantu; iz otrok je skušala izpeljevati, kaj vse imajo doma; prim. speljevati
● star. žena se mu je izpridila s sosedom imela spolne odnose z njim
- izpríditi se tudi spríditi se nar. povzročiti, da kaj nima več kakovosti v zadostni meri; pokvariti se: meso se na toplem izpridi / ta jed se hitro izpridi postane neužitna
- izpríjen in izpríden tudi spríjen in spríden -a -o: izprijen človek; izprijena hrana
- 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen: kake novice nam prinašaš? / vprašal ga je, po kaki ceni prodaja
- 2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kako ime so ji dali? iz kakega kraja si? katerega
- 3. navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: so to tisti tvoji prijatelji? Kaki prijatelji neki
- 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kako krivico smo mu delali; kaka škoda zanj
// izraža začudenje, presenečenje: kak čudovit prizor; sam.: le kake se je znebil
● ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam
● vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati
// za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja
- 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane
- 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli
● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
// vrglo ga je v jarek, kjer je obležal in tam je obležal
// za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: povsod, kjer se je ustavil, so ga zapodili; ekspr. shajata se, kadar in kjer se moreta
- 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
- 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja - 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
- kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
- klán -a -o: klane deščice
- 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj
- 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi
// za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci
// zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
- 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati
- 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja
// govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil
- 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
- 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
- 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji
- 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja
- a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati
// nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali
// elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik - b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati
// neustalj. predstava konča ob desetih se konča
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo
- a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati
- 2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo
- 3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži
// umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču - 4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor
// odpelji ju in končaj z njima
// uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal
● ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več
- končáti se navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje obstajanja
- a) glede na prostor: tu se travnik konča in začenja se gozd; cesta se konča pod hribom; ulica se slepo konča / stavek se konča s piko
- b) glede na čas: tudi ta mesec se bo kmalu končal; šolsko leto se konča čez nekaj dni / veseli dan se je prezgodaj končal
// izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: dvoboj se je končal z zmago velemojstra; tekma se je končala neodločeno / vse se je nesrečno, slabo, žalostno končalo; tožba se je zanj ugodno končala
● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer
- končávši zastar.: končavši delo, odide domov
- končán -a -o: predstava še ni končana; priprave za poroko bodo kmalu končane; naročena ladja bo končana še ta mesec narejena; posvetovanje je končano / po končani vojni bo vse drugače po vojni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 12
- Naslednja »