kretálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kretanje 1: kretalni govor; kretalni jezik
2. teh. kreten2: kretalni mehanizem
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
kretén1 -a m (ẹ̑)
1. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
2. med., nekdaj človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten
1. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
2. med., nekdaj človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten
SSKJ²
kréten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem
teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem
SSKJ²
pofúkati -am dov. (ȗ)
vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: pofukal jo je, potem pa se obrnil in zaspal / stepla sta se, ker mu je pofukal ženo
vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: pofukal jo je, potem pa se obrnil in zaspal / stepla sta se, ker mu je pofukal ženo
- pofúkan -a -o
1. deležnik od pofukati: biti pofukan od koga
2. ki je skrajno neugoden, neprijeten: pofukani telefoni nonstop zvonijo / kot psovka ti kreten pofukani
Število zadetkov: 4
Dostopnost