Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije; krožno križišče krožišče
♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista
// kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov
2. star. križpot1, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci
kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar stare knjižne prekmurščine
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?