Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
batíranka -e ž (ȋ)
nekdaj z vato podložena jopica ali krilo: topla batiranka
SSKJ²
blúza -e ž (ȗ)
1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze
SSKJ²
bojíšče -a s (í)
kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
SSKJ²
bordúra -e ž (ȗ)
obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba: blazina z belimi čipkastimi bordurami; vezena bordura; krilo s široko borduro spodaj / pročelje ima ozko borduro iz opeke
SSKJ²
cájgast -a -o prid. (ȃ)
nižje pog. ki je iz cajga: cajgast suknjič; cajgaste hlače; tanko cajgasto krilo
SSKJ²
cícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo
2. nar. lep2, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
SSKJ²
cikcák1 -a m (ā)
večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. roman, izrisan v razpoloženjskem cikcaku ženske v prid. rabi: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja
SSKJ²
čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● 
ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ 
šport. tek čez drn in strn
SSKJ²
dámin -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na damo: opazoval je damin klobuček
 
šah. damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; damino krilo polovica šahovnice, na kateri stojita pri začetku igre obe dami
SSKJ²
délen2 -lna -o prid. (ẹ̑)
1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk
2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika
♦ 
pravn. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita
    délno prisl.:
    kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša
SSKJ²
délta2 -e tudi -- ž (ẹ̑)
četrta črka grške abecede: gama, delta [δ]
    délta -- kot imenovalni prilastek
    četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta
    ♦ 
    aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; metal. delta zlitina zlitina bakra, cinka, železa in svinca
SSKJ²
desén tudi dezén -a m (ẹ̑)
tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih
// tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
SSKJ²
désni -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko
 
ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično konservativen: desni socialdemokrati; proteste so organizirale desne skupine; desno krilo stranke
♦ 
avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    désno prisl.:
    desno usmerjeni politiki; voziti desno
SSKJ²
desníca -e ž (í)
1. desna roka; ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica
 
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici
2. polit. konservativna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank: slovenska desnica; kandidati, predstavniki desnice; združevanje desnice; zmaga desnice / radikalna, skrajna desnica; zmerna desnica
SSKJ²
dólenjka in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́)
nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže:
SSKJ²
dolgokríl -a -o [dou̯gokrilprid. (ȋ ī)
1. ki ima dolga krila, dolge peruti: dolgokrile ptice
2. knjiž. ki nosi dolgo krilo: dolgokrile žene
SSKJ²
dopéten in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
SSKJ²
drobljánček -čka m (á)
manjšalnica od drobljanec: drobljančka sta se je držala za krilo; jokajoči drobljanček / drobljančki kruha
SSKJ²
dúrnica -e ž (ȗ)
star. (vratno) krilo, vratnica: durnice so popustile in vrata so se na široko odprla; ponavadi odpirajo samo eno durnico
SSKJ²
džíns in jeans -a [džínsm (ȋ)
trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi, navadno za hlače: črn, moder, obarvan, vzorčast džins; elastičen, raztegljiv džins; hlače, jakna, suknjič, torbica iz džinsa; džins in usnje
// oblačilo iz take tkanine: oblečen je bil v džins in majico; v prid. rabi: džins jakna; džins hlače; džins krilo
Število zadetkov: 251