v posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.
Steklenica gleda iz žepa.
Zadetki iskanja
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
glédati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
Celotno geslo
Vezljivostni G
kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
V šoli je kazal pridnost.
Ta obleka ga je kazala mlajšega.
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
9.1.
V šoli je kazal pridnost.
9.2.
Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.
Kaže pustiti vse skupaj.
10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.
Celotno geslo
Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Celotno geslo
Vezljivostni G
lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.
Otroci se radi lovijo.
Celotno geslo
Vezljivostni G
nabráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
Celotno geslo
Vezljivostni G
potegníti se in potégniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj postati daljši
Krilo se je na eni strani potegnilo.
Krilo se je na eni strani potegnilo.
2.
knjižno pogovorno kdo postati višji in tudi večji
V nekaj letih se je zelo potegnil.
V nekaj letih se je zelo potegnil.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj premakniti se vstran v/na/čez kaj / kam
Čete so se potegnile v ozadje.
Čete so se potegnile v ozadje.
Celotno geslo
Vezljivostni G
predstávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.
Predstavljala jim je svoje prijatelje.
2.
kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.
3.
kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.
Maškara je predstavljala ciganko.
4.
kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.
Celotno geslo
Vezljivostni G
prijéti se prímem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati se koga/česa
Prijel se je očeta /kot klop/.
Prijel se je očeta /kot klop/.
2.
čustvenostno kdo/kaj nezaželeno pridružiti se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.
3.
čustvenostno kdo/kaj nezaželeno dotikati se k/h komu/čemu / na/ob/za koga/kaj
Žvečilni gumi se (mu) je prijel na rokav.
Žvečilni gumi se (mu) je prijel na rokav.
4.
kaj začeti rasti
Mlado drevesce se je prijelo.
Mlado drevesce se je prijelo.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj lotiti se česa
Po upokojitvi se je prijel čebelarjenja in knjig.
Po upokojitvi se je prijel čebelarjenja in knjig.
Celotno geslo
Vezljivostni G
robíti in róbiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati koga/kaj lep-ega/-o
Robili so (ji) krilo (z različnimi trakovi).
Robili so (ji) krilo (z različnimi trakovi).
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj delati koga/kaj na/za konec
Cesto je robilo gosto grmovje.
Cesto je robilo gosto grmovje.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti kaj
Robil (jim) je debele in kosmate.
Robil (jim) je debele in kosmate.
4.
iz športa kdo/kaj delati z ostrimi robovi
Smučar je robil po strmini.
Smučar je robil po strmini.
5.
iz tehnike kdo/kaj delati kaj z ostrimi robovi
Robil je les in pločevino.
Robil je les in pločevino.
Celotno geslo
Vezljivostni G
ségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
2.
kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
3.
kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.
Smrad iz tovarne sega do mesta.
Celotno geslo
Vezljivostni G
tŕgati se -am sestilno tŕžem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.
Megla in oblaki se trgajo.
2.
kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.
Pes se trga z verige.
3.
čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.
Celotno geslo
Vezljivostni G
ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.
2.
kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.
(Na ledu) se je ujel.
3.
kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.
4.
kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.
Lažnivec se je le ujel.
5.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.
6.
kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.
7.
čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.
Lažnivec se je le ujel.
8.
čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.
Celotno geslo
Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Dekle je moralo vleči ploh.
Število zadetkov: 13
Dostopnost