Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geologija
vôdni króg -ega -a m
Celotno geslo eSSKJ
vóltméter vóltmétra samostalnik moškega spola [vóltmétər]
    naprava za merjenje električne napetosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz ↑volt + ↑meter
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti

Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?

Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).

Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?

Celotno geslo Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Farmacija
vretênce -a s
Pleteršnik
vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.-C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.-C.
Celotno geslo Frazemi
vrtéti se Frazemi s sestavino vrtéti se:
koló sréče se vrtí, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, vrtéti se kot vrtávka, vrtéti se pod nogámi, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu
SSKJ²
vzporédnik -a m (ẹ̑)
1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju: kraja ležita na istem vzporedniku; državna meja teče po 38. vzporedniku; poldnevniki in vzporedniki / krajevni vzporednik vzporednik določenega kraja; vzporedniki južne, severne zemljepisne širine / zemeljski vzporednik
● publ. potoval je skoraj po vseh vzporednikih in poldnevnikih po vsem svetu
♦ astron. nebesni vzporednik vsak od umišljenih krogov na nebesni krogli, vzporeden nebesnemu ekvatorju; geom. vzporednik krožnica, v kateri seka vrtenino ravnina, pravokotna na osi; navt. višinski vzporednik umišljen krog, vzporeden z obzorjem
2. knjiž. umetnik, ki ima glede na kakega drugega umetnika enake, podobne lastnosti, značilnosti: pesnikovi vzporedniki in posnemovalci; stilni vzporednik slikarja
Pleteršnik
vzporę̑dnik, m. das Parallelogramm, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Let.; — (krog) vzporednik, der Parallelkreis, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Jes.
Geografija
vzporédnik -a m
Celotno geslo Sprotni
youtuber, youtubar samostalnik moškega spola
    kdor redno objavlja videoposnetke na spletnem kanalu You Tube 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. youtuber, iz ↑youtubati
SSKJ²
zabáva -e ž (ȃ)
1. kar koga zabava: potrebni so počitka in zabave; iskati, pogrešati zabavo; poskrbeti za zabavo; različne oblike zabave; imeti psa za družbo in zabavo / lov mu je v največjo zabavo / ekspr., v povedni rabi: potovanje po naših cestah je sploh posebna zabava; to je bila zabava, ko so se po dolgih letih spet srečali
2. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: zabava se je končala; prirediti zabavo; hoditi na zabave, po zabavah; novoletna, pustna zabava; zabava na prostem / domača zabava zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom
3. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: po kosilu se je razvila sproščena zabava; nastopom je sledila prosta zabava / prijetno zabavo vam želim
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: s slikanjem se ukvarja bolj za zabavo / vse jim je le v zabavo
Celotno geslo Sinonimni
zabôsti -bôdem dov.
1.
kaj v kaj s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj (in tam ostane)
SINONIMI:
zapičiti, knj.izroč. vbosti
2.
koga s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti
SINONIMI:
ekspr. zaklati
SSKJ²
zabúbiti se -im se dov. (ū ȗ)
1. spremeniti se v bubo: gosenica, ličinka se zabubi
2. ekspr. za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi: po nesreči se je kar zabubil / zabubiti se sam vase
// za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabubil se je v svojo sobo in študiral
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zabubiti se v delo, razmišljanje
    zabúbljen -a -o:
    v svoje ideje zabubljen človek
Celotno geslo Sprotni
zacíklati se dovršni glagol
    1. pogovorno priti v dalj časa trajajoče stanje, ki ga je težko spremeniti 
      1.1 pogovorno priti v neugodno, zapleteno situacijo, navadno zaradi lastne napake, nepremišljenosti  
ETIMOLOGIJA: iz ciklati se, iz cikel, ciklus
Pravopis
začáran -a -o (ȃ) Ta grad je ~
začárani -a -o (ȃ) ~ kraljevič; poud. biti ujet v ~ krog |v dogajanje, pri katerem posledice rodijo nove vzroke|
začáranost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Frazemi
začáran Frazemi s sestavino začáran:
bíti v začáranem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
SSKJ²
začárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje
// s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
    začáran -a -o
    1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
    2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
SSKJ²
začŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
♦ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
    začŕtati se ekspr.
    pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava
    // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba
    // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek
    začŕtan -a -o:
    doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot
Pravopis
začŕtati -am dov. -an -ana; začŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ s palico krog v pesek zarisati; ~ smer na zemljevidu; publ. ~ smernice določiti, izoblikovati
začŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. V daljavi so se začrtale gore |so se pokazale v obrisih|
Število zadetkov: 496