Zadetki iskanja
nanašajoč se na dame: damsko vedenje / damski čevlji, klobuki kakršne nosijo ženske / damski krojač ki šiva ženske obleke
♦ šah. damska končnica končnica, v kateri igrata dve dami ali več dam
1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali
● ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj
2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal
3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi
- dodélan -a -o:
spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba
(Pri njih) je dodelal.
Krojač je /po predlogi/ dodelal obleko.
Tkanine je treba /po tkanju/ še dodelati.
1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
- imenítno
1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik »Naši so zmagali!« »Imenitno!«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
imenítno -ega s, pojm. (í; ȋ) skuhati kaj ~ega |zelo dobrega|
imenítnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ obleke; števn., star. ogledovati si ~i mesta zanimivosti, znamenitosti
1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte
● zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
// pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, člôvek stárega kopíta, hudíčevo kopíto, íti po ênem kopítu, kopíta (kopíto) trébiti kómu, móž stárega kopíta, natégniti kóga/kàj na kopíto, nategováti kóga/kàj na kopíto, natézanje kóga/kàj na kopíto, po ênem in ístem kopítu, po ênem kopítu, po ístem kopítu, po stárem kopítu, pobráti kopíta, pobráti šíla in kopíta, trísto kopít(ov)
dvígniti vík in krík, krík vpijóčega v puščávi, vpijočega v puščavi, vík in krík, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zagnáti vík in krík
kdor se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek: izučil se je za krojača / iti h krojaču; obleko ima pri krojaču / damski krojač ki šiva ženske obleke; modni krojač
krojačíca -e ž, člov. (í)
krojáčev -a -o (á)
krojačíčin -a -o (ȋ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »