Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
zmečkán -a -o; bolj ~ (á) ~ krompir; ~a obleka
zmečkánost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
zmečkáti -ám [zməčkati tudi zmečkatidov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo
2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek
3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč
4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali
● 
ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla
    zmečkán -a -o:
    zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka
Celotno geslo Sinonimni
zmečkáti -ám dov.
1.
kaj s stiskanjem povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno
SINONIMI:
pomečkati, neknj. pog. zgužvati
2.
kaj s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko
SINONIMI:
3.
kaj povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze
SINONIMI:
stlačiti, nar. speštati, nar. stečkati, nar. zažmikati, agr. zdrozgati, star. zdruzgati, star. zdruzniti, zastar. zgnečiti, star. zmastiti, ekspr. zmazati, zastar. zmezgati
4.
kaj ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti
SINONIMI:
ekspr. zmašiti, ekspr. zmazati
GLEJ ŠE SINONIM: napisati, stlačiti
GLEJ ŠE: reči
Celotno geslo Frazemi
znáti Frazemi s sestavino znáti:
drží se, kot da ne zná štéti do pét, ne znáti štéti do trí, ne znáti štéti [niti] do pét, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, vsák otròk [tó] zná, zdí se, kot da ne zná štéti do pét, znáti štéti do pét, znáti štéti do trí, znáti vèč kot hrúške pêči, znáti vèč kot krompír pêči
Pravopis
zoglenéti -ím dov. zoglenênje; drugo gl. ogleneti (ẹ́ í) Krompir je v žerjavici zoglenel
SSKJ²
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑)
1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
// ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada
2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
// ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti
    zóprno 
    prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
Pravopis
zoráti zôrjem in zoráti zórjem dov., nam. zoràt; zoránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ ledino; ~ kamenje, krompir izorati
Celotno geslo Frazemi
žafrán Frazemi s sestavino žafrán:
drág kot žafrán
Celotno geslo Vezljivostni NG
žákelj-kljasamostalnik moškega spola
  1. vreča
    • žakelj česa
    • , žakelj za kaj
SSKJ²
žgánec -nca m (á)
nav. mn. jed zlasti v obliki grudic, navadno iz moke, vode: drobiti, kuhati, mešati žgance; dobro zabeljeni žganci; žganci s kislim zeljem; govori, kot bi imel žgance v ustih / žganec je padel na tla grudica te jedi / ajdovi, koruzni žganci; krompirjevi žganci v katerih je krompir; mlečni žganci politi z mlekom
● 
ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed
Geografija
žítna enôta -e -e ž
SSKJ²
živílo -a s (í)
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
 
zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
SSKJ²
žmíkati -am nedov. (ȋ)
1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● 
star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
Število zadetkov: 693