Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo Kostelski
črepinja ► čr̥ˈpüːn’a -e ž
Botanika
gôlec -lca m
Celotno geslo eSSKJ
jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]
    primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]
    1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
    2. skrajni, končni del česa
      2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
      2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
    3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja
      3.1. čas, ko je Luna taka
    4. iz zoologije zadnji sekalec konja
STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
SSKJ²
krúšen -šna -o prid. (ū)
nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi
// star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno
♦ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
Pravopis
krúšen -šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogat
krúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim; rednik, hranitelj; ~a mati mačeha; rednica, hraniteljica
Pleteršnik
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
Celotno geslo eSSKJ
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh
Celotno geslo Sinonimni
krúšni -a -o prid.
ki je v zvezi s kruhom
SINONIMI:
GLEJ ŠE: očim, starši, drobtine, drobtine, mačeha, skorja, žito
SLA 1
krušni
Glej:
Celotno geslo eSSKJ
látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica]
    1. skleda z dulcem, navadno za mleko
      1.1. količina, ki ustreza taki posodi
    2. morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod
ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
SLA 1
oča
Glej:
SSKJ²
ôče -éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́)
1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče požrtvovalno / po očetu so si v sorodu / ekspr. svojim učencem je bil drugi oče / kot nagovor počakaj, oče
// moški, ki ima otroka: je oče dveh otrok; postal je oče / domnevni oče; družinski oče; biološki, nadomestni oče; nezakonski oče ki ob rojstvu otroka ni poročen z otrokovo materjo
// (živalski) samec, ki ima mladiča: oče konja / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stari oče oče očeta ali matere: varuje ga stari oče; obiskati starega očeta
// nav. mn., ekspr. prednik: naši očetje so živeli tu; zavreči vero očetov
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja: sosedov oče so mi to povedali; hišni oče; oče župan
4. član samostanskega reda, ki je duhovnik: častiti očetje so se zbrali / očetje frančiškani / kot pristavek k imenu oče [o.] Marko Pohlin
// rel. naslov za duhovnika: oče spovednik
5. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: je oče eksistencialistične filozofije; oče lirike / prav oni so očetje vsega gorja povzročitelji / duhovni oče vstaje
● ekspr. lahko bi ji bil oče v primeri z njo je star; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ekspr. fant je cel, izrezan oče zelo mu je podoben; star. duhovni oče duhovnik; krušni oče očim; ekspr. mestni očetje člani mestne uprave; ekspr. oče naroda moški, navadno starejši, ki med ljudmi zaradi svojih zaslug velja za voditelja naroda; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. beli očetje red, ki se ukvarja z misijonskim delom v Afriki; cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; koncilski oče kardinal, škof, vrhovni redovni predstojnik kot zakoniti odločujoči udeleženec na koncilu; nebeški Oče Bog; sveti oče papež
Pravopis
ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Pleteršnik
óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.-C.
SLA 1
oče
Glej:
Celotno geslo Frazemi
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk
Celotno geslo Frazemi
Pilát Frazemi s sestavino Pilát:
hodíti od Póncija do Piláta, íti od Póncija do Piláta, kàkor Pilát v krédo, kot Pilát v crédo, létati od Póncija do Piláta, opráti si rôke [kot Pilát], Pilát v véri, umíti si rôke [kot Pilát]
Število zadetkov: 27