- 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
- 1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 2. manjša buča
- 3. priprava ali njen del trebušaste oblike
- 4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
ETIMOLOGIJA: ↑buča
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo
eSSKJ
čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta]
- 1. buči podobna rastlina vzpenjavka z manjšimi, navadno bodičastimi plodovi, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Sechium edule
- 1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
Celotno geslo
eSSKJ
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]
- 1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače
- 1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
- 2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
Celotno geslo
eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
- 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
- 1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
- 1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
- 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
- 2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
- 2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]
- 1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea
- 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
Celotno geslo
eSSKJ
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
- 1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
- 1.1. ta goba kot hrana, jed
- 1.2. kar spominja na to gobo
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
- 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]
- navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
Celotno geslo
eSSKJ
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]
- 1. kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus
- 1.1. korenika te rastline, zlasti kot hrana, jed
Celotno geslo
eSSKJ
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
- 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
- 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
- 1.2. vonj, aroma tega plodu
- 1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
- 1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
Celotno geslo
eSSKJ
zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôu̯čica]
ETIMOLOGIJA: ↑zlato
- 1. iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑zlato
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
núdelj -na [nudəlj] m (ú)
1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne
2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni
1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov; rezanec: juha z nudeljni / rezati nudeljne
2. nar. koroško kuhana jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom: za malico so dobili nudeljne, kuhane slive in mošt / ajdovi nudeljni
SSKJ²
osnôva -e ž (ȏ) navadno s prilastkom
1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove sodobne družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka
// kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina
2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale
4. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova
5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo
// osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova
● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 1.500 evrov osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko
♦ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat
1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove sodobne družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni nobene osnove razloga, vzroka
// kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina
2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina
3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale
4. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova
5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo
// osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa volnen / vezna, zankasta osnova
● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 1.500 evrov osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko
♦ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat
SSKJ²
panakóta in panna cotta -e [panakóta] ž (ọ̑)
gastr. italijanska sladica iz kuhane sladke smetane, ohlajene in prelite s prelivom: panakota z gozdnimi sadeži; panakota in tiramisu / panakota z borovničevim, jagodnim prelivom
gastr. italijanska sladica iz kuhane sladke smetane, ohlajene in prelite s prelivom: panakota z gozdnimi sadeži; panakota in tiramisu / panakota z borovničevim, jagodnim prelivom
SSKJ²
paštašúta -e ž (ȗ)
nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto
// kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom
nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto
// kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom
SSKJ²
SSKJ²
prikúha -e ž (ȗ)
gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic
gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic
SSKJ²
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
- topló in tôplo prisl.:
toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
● ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
- tôpli -a -o sam.:
popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost