Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Celotno geslo NESSJ
ajer
Svetokriški
Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.
Pravopis
..ar -ja m. prip. obr. (á) člov.
1. 'vršilec' kúhar, púntar
2. 'opravkar' eléktrikar, računálnikar, žénskar, tórbar, lasúljar; živ. mravljínčar, mrhovínar
3. 'prebivalec' barákar, mostíščar
4. 'član, pripadnik' króžkar, čitálničar, desníčar
5. 'nosilec lastnosti' frákar; živ. bíčkar, vreténčar
6. 'stopnjevanost' debelúhar, možákar, pametnjákar
Pravopis
bákalica -e ž, snov. (ȃ) kuhar.
Svetokriški
Benventus m osebno lastno ime Benventus: Nash brat Benventus im. ed. Eugubinus je bil en dober Kuhar (V, 43)
Pravopis
bondžóla -e ž, snov. (ọ̑) kuhar. suhi vrat, zašinek
Pravopis
budžóla -e ž, snov. (ọ̑) kuhar. suhi vrat, zašinek
Pravopis
búzara -e ž, snov. (ȗ) kuhar. škampi v ~i
Celotno geslo eSSKJ
chef chefa samostalnik moškega spola [šéf] tudi [šêf]
    profesionalni kuhar, zlasti kot vodja kuhinje, pripravljalec inovativnih, izbranih jedi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chef, prvotno ‛poglavar’, iz lat. caput ‛glava’
Jezikovna
Chef, šef, kuharski mojster ...?

Kakšna je najustreznejša slovenska različica izraza chef – šef, kuharski mojster ali kar chef? Slednjega imajo v stroki najraje, češ da nobena od slovenskih različic ne zajame vsega, kar pomeni.

SSKJ²
civíl -a m (ȋ)
1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu vojaka pride starejši človek v civilu
// civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko službo
2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile
Pravopis
civíl -a m (ȋ) prakt.sp.: preobleči se v ~ v civilno obleko; biti v ~u kuhar v civilnem življenju; člov. civilist
Celotno geslo Frazemi
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj
Pravopis
drésing -a m, snov. (ẹ̑) kuhar. solatni preliv
Pravopis
dresírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dresíranje (ȋ) koga/kaj ~ konje, pse vaditi, uriti; poud. ~ vojake |uriti|; kuhar. ~ jed |krasiti|
Pravopis
dresíren -rna -o (ȋ) kuhar.
dresírni -a -o (ȋ) ~ nož
Jezikovna
Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Celotno geslo Sprotni
dvózvézdični pridevnik
    1. ki ima srednjo oznako izbrane kakovosti, ki jo prejme restavracija 
    2. ki ima nižjo oznako kakovosti namestitve 
ETIMOLOGIJA: dva + zvezdični
Svetokriški
Evgubinus m osebno lastno ime iz Gubbia: kakor pravi Eugubinus im. ed., kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati (III, 245) ǀ Eugubinus im. ed. proſſi krajle (III, 245) ǀ Nash brat Benventus Eugubinus im. ed. je bil en dober Kuhar (V, 43) 1. Avguštín Stévh iz Gubbia, srlat. Augustinus Steuchus, it. Agostino Steuco (1496–1549), rojen v Gubbiu, lat. Eugubio, predstojnik vatikanske knjižnice, razlagalec Svetega pisma 2. → Benventus
Število zadetkov: 166