Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
cvrtína -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec)
SSKJ
dotípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic
    dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat
    // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
SSKJ
fŕkati1 -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. ekspr. zelo hitro hoditi, tekati: kar naprej je frkala iz sobe v kuhinjo; pes je ves čas frkal okrog hiše / pog. žena mu frka okrog, otroci so pa lačni
    // redko zelo hitro letati, švigati: lastovke frkajo po zraku
  2. 2. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj; frcati: frkal je svinčnik po mizi
SSKJ
hvalíti in hváliti -im nedov. (ī á) 
  1. 1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno
    // zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti
  2. 2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec
    ●     delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
    ♦     rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati
    hvalíti se in hváliti se z govorjenjem ali vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom
    ●     ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali
    hvalèč -éča -e: pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik
    hváljen -a -o: to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)!
SSKJ
ko vez.  
  1. I. v odvisnih stavkih
    1. 1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje
      1. a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: ko sem se bližal domu, me je oče čakal pred vrati; ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko / ekspr. so dnevi, ko ne more nič delati / s prislovom: medtem ko stopa po gozdu, poči strel; kmet zaloti zajca, ravno ko obira zelnato glavo
      2. b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: ko prideš domov, napiši pismo; o tem se pogovoriva, ko se vrnem / s prislovom: brž ko se vreme izboljša, se odpravim na pot; potem ko so otroci odrasli, so se razkropili po svetu; pokliči me, takoj ko se vrneš
      3. c) nav. ekspr. da se dejanje odvisnega stavka zgodi po dejanju nadrednega: ne bo dolgo, ko bomo pod svojo streho / s prislovom za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil preden
        // navadno v zvezi medtem ko za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: medtem ko sem se jaz moral učiti, so hodili drugi v kino; oni imajo vino, medtem ko pijemo mi samo vodo / publ.: medtem ko naši prevozniki niso povišali cen, so tuji podvojili stroške prevoza; lani je imela industrija precej težav, medtem ko je položaj letos mnogo boljši letos pa
    2. 2. ekspr., v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: zdaj pa imaš, ko si tako nerodna; kaj bi tajil, ko pa je res; ne more brati, ko pa nima očal pri sebi
    3. 3. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: prav rad bi ti posodil, ko bi imel toliko / ko bi se bil fant vsaj malo učil, bi bil izdelal
      // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: ko bi si le dal kaj dopovedati; ko bi ti vedela, kako je pri nas hudo; prosil bi vas, ko bi mi dali koga za spremstvo / kaj, ko bi poslali po zdravnika
    4. 4. knjiž., nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ko bi tudi imel, tebi ne bi dal; tudi v kuhinjo ni pogledala, ko je sicer rada stopila tja
    5. 5. knjiž., v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom ali v zvezi z da za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor, kot: pregiba ustnice, ko da moli; odskočil je, ko da bi ga (bila) kača pičila
    6. 6. ekspr., v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: bolj ko vpije, manj ga poslušajo; dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala
  2. II. pog., med členi v stavku kakor, kot:
    1. a) dela ko v prejšnjih časih
    2. b) letošnja prireditev je lepša ko lanska / ni tako močen ko brat / ni mi pisal več ko enkrat
    3. c) vede se ko gospodar / drži se ga ko klop; krade ko sraka; molči ko grob; bled ko zid; lačen ko volk; star ko zemlja; tema je ko v rogu
    4. č) tega ne povej drugemu ko njemu
      ●       nar. zahodno ko hitro je stopil iz hiše, ga je zmrazilo kakor hitro; ekspr. naj pride prej ko mogoče ali prej ko prej kar se da hitro, kar najhitreje; prim. bržkobrž, prejkoprej, slejkoprej
SSKJ
kúhinja -e ž (ú) 
  1. 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
    // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
  2. 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
    // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
  3. 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov
    // šef kuhinje
    ♦     agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
SSKJ
kúhinjski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / slabš. kuhinjska filozofija
● ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
SSKJ
kúkati2 -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce
  2. 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje
SSKJ
mezát in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk)
SSKJ
nanášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda
    // z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik
  2. 2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal
  3. 3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk
    nanášati se v zvezi z na  biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko
    nanašajóč -a -e: nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala
SSKJ
nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 
  1. 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile
    // z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta
  2. 2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno
  3. 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu
  4. 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši
  5. 5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo
    // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni
  6. 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese
    nanesèn tudi nanešèn -êna -o: zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno
SSKJ
napásti -pásem dov. (á) 
  1. 1. s pašo, pasenjem nasititi: preden gre v šolo, mora še kravo napasti; živina se je dobro napasla / v gozdu se prašiči napasejo žira in želoda
  2. 2. ekspr. nahraniti: goste so dobro napasli in napojili; pojdi v kuhinjo, da te napasejo
  3. 3. ekspr. potešiti, zadovoljiti: pritekla je na prag, da napase svojo radovednost / napasel je svojo strast
    ●     ekspr. rad bi se napasel ob njenih solzah užival ob njenem trpljenju, solzah
    // v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad bleščečimi izložbami
    napásen -a -o: konji so napaseni; napasena častihlepnost
SSKJ
navléči -vléčem dov., navléci navlécite in navlecíte; navlékel navlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem spraviti na kaj: navleči prevleko; pren., ekspr. na obraz je navlekel vljuden smehljaj
    // ekspr. obleči, obuti: navleči hlače, jopico; v naglici je navlekel nase obleko; navleči si rokavice; sklonil se je, da bi si navlekel škornje / navleči si kapo na ušesa
  2. 2. z vlečenjem spraviti kam določeno količino česa: navleči vej / navlekla je vodo iz vodnjaka
  3. 3. ekspr. prinesti, pripeljati: v kuhinjo je navlekel goro knjig; pospravi ropotijo, ki si jo navlekel
    // privesti, pripeljati: v sobo je navlekel kup prijateljev; neznani ljudje so se navlekli v gostilno
    ●     ekspr. pošteno so ga navlekli prevarali, ukanili
    navléči se 
    1. 1. ekspr. napiti se (alkoholne pijače): navlekli so se žganja / pog. rad se ga navleče
    2. 2. redko navzeti se: les se navleče vlage / navleči se slabih navad
    navléčen -a -o: na podstrešju je bilo vse križem navlečeno; malomarno navlečena obleka
SSKJ
odcapljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. capljajoč oditi: fantek je nerad odcapljal za njo / starka je s težavo odcapljala v kuhinjo
// slabš. oditi: končno so le odcapljali domov
SSKJ
odkolovrátiti -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se oditi: plačal je in počasi odkolovratil iz gostilne; vstal je in še ves omotičen odkolovratil v kuhinjo
// slabš. oditi: možak je prijazno pokimal in odkolovratil proti hiši
SSKJ
odkrevljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: naslanjajoč se na palico, je odkrevljala proti hiši
// težko, nerodno oditi: starec je godrnjaje odkrevljal v kuhinjo
SSKJ
odskakljáti -ám dov. (á ȃ) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki
// ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo
SSKJ
ogíbati se -am se in -ljem se nedov. (ī) 
  1. 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje
    // delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge
  2. 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem
    // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov
  3. 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne
  4. 4. ekspr. ne uporabljati: ogibati se citatov, neprimernih izrazov
    ●     ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti
    ogíbati nar. vzhodno  odstranjevati, umikati: ogibati gnoj izpod krav; hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti
SSKJ
osvinjáti -ám dov. (á ȃ) slabš.  
  1. 1. umazati, onesnažiti: s čevlji so osvinjali kuhinjo in sobo; osvinjati si obleko
  2. 2. vzeti ugled, osramotiti: zelo jo je osvinjal pri sosedih
SSKJ
poríbati -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali
// ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal
    poríban -a -o: poribano stopnišče
Število zadetkov: 45