Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]
    1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: brisača
fritéza fritéze samostalnik ženskega spola [fritéza]
    električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: cvrtnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fritteuse iz frc. friteuse, iz frire ‛cvreti’
jámb2 jámba samostalnik moškega spola [jámp jámba]
    družabna igra s šestimi kockami, pri kateri se s sestavljanjem kombinacij pik na kockah zbirajo točke
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. jȁmb, bolg. jamb, nejasnega izvora
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]
    1. stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj
    2. stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito
ETIMOLOGIJA: otopel
rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]
    vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica
STALNE ZVEZE: vinska rutica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
siporéks siporéksa samostalnik moškega spola [siporéks] in [síporẹks]
    lahek, porozen gradbeni material, ki se zaradi trdnosti in dobre toplotne izolacije uporablja za nosilne ali obložne gradbene elemente; SINONIMI: iz gradbeništva porobeton
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Siporex švedske tovarne Yxhult, iz si(likatni) + pora

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kúhinjski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / kuhinjski otok sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora / slabš. kuhinjska filozofija
 
ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
SSKJ²
pohíštvo -a s (ȋ)
1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
 
obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo
2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina
// hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
SSKJ²
prebárvati -am dov. (ȃ)
ponovno pobarvati: prebarvati kuhinjsko pohištvo / vse lesene dele je prebarval pobarval
// pobarvati z drugačno barvo: prebarvati plašč / prebarvati lase v črno / ekspr. slana je prebarvala bukve; pren., ekspr. idejno prebarvati
    prebárvan -a -o:
    prebarvano pohištvo
SSKJ²
prilovíti se -ím se dov., prilôvil se (ī í)
loveč se priti: otroci so se prilovili pod kuhinjsko okno; pren., ekspr. vetrovi se včasih prilovijo z gor

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
emajlírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj z emajlom
Kovinske predmete so /estetsko/ emajlirali.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
Pleteršnik
podrgálọ, n. kuhinjsko p. = grebljica, C.
Pleteršnik
políca 1., f. 1) ein horizontal irgendwo (z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari-Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
Pleteršnik
vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; (hs.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
lava [láva] samostalnik ženskega spola

kuhinjska omara s pultom za pripravljanje jedi

Celotno geslo Pohlin
sklednik [sklẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

sklednik, tj. kos pohištva za shranjevanje skled

Celotno geslo Pohlin
žličnik [žlȋčnik] samostalnik moškega spola
  1. viseč kos pohištva z odprtinami, v katerih so spravljene žlice
  2. cmok, žličnik

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kateri predlog uporabiti pred formulo CO2: s ali z?

Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.

Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?

Število zadetkov: 21