Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Kumer
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kumra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [kúmər], rodilnik [kúmra]
BESEDOTVORJE: Kumrov
Celotno geslo ePravopis
Kumrov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kumrova Kumrovo pridevnik
IZGOVOR: [kúmrou̯], ženski spol [kúmrova], srednji spol [kúmrovo]

Slovenski pravopis

Pravopis
Kúmer -mra m, oseb. i., psp (ú)
Kúmrovka -e ž, oseb. i. (ú) ljud.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
Celotno geslo Frazemi
kúrac Frazemi s sestavino kúrac:
bóli me kúrac, iméti póln kúrac kóga/čésa
Celotno geslo Frazemi
molítvice Frazemi s sestavino molítvice:
bráti kómu kózje molítvice, kózje molítvice, napéti kómu kózjih molítvic, naučíti kóga kózjih molítvic, učíti kóga kózjih molítvic
Celotno geslo Frazemi
stíl Frazemi s sestavino stíl:
v stílu kóga, v velíkem stílu, velíkega stíla
Celotno geslo Frazemi
tŕn Frazemi s sestavino tŕn:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti [kot] na tŕnih, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, sedéti [kot] na tŕnih

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
kúmər, -mra, m. 1) die Magerkeit: od kumra slabeti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) ein magerer Mensch, Valj. (Rad).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
kumer [kúmǝr] samostalnik moškega spola

skrb, žalost

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
kumer m, aerumna, nadlúga, réva, kumer
Vorenc
nadloga ž, F18, aerumna, nadluga, réva, kumer; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; affictatio, reshalovanîe, veliku martranîe, nadluga, inu potréba; affictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja; calamitas, -tis, nadluga, réva; eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; erumna, vel aerumna, nadluga, reiva, edinṡzhina; ferre miserias, nadlugo tarpéti; inopia, vbuṡhtvu, pomankanîe, vbuṡhtva nadluga; miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt: tudi réva, nadluga; miseria, -ae, réva, nadluga, ſromaṡhtvu; patior magnas miserias, jeſt velike réve inu nadluge tarpym; praesura, teſnoba, ſtiskanîe, nadluga; precari dira alicui, enimu vſe nadluge voṡzhiti, ga kleti; premi angustÿs, s'nadlugami tlazhen, ſtiṡkan biti; relegatus, -a, -um, v'nadluge poſlán, pregnán, prózh ṡaſhaffan; tribulatio, britkúſt, muja, nadluga
Vorenc
reva1 ž, F12, aerumna, nadluga, réva, kumer; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; calamitas, -tis, nadluga, réva; crux, kriṡh, marter, réva; eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; erumna, vel aerumna, nadluga, reiva, edinṡzhina; exul, pregnán, v'reve poſlán; miseratio, tudi réva, nadluga; miseria, -ae, réva, nadluga, ſromaṡhtvu; patior magnas miserias, jeſt velike réve inu nadluge tarpym; postliminium, -nÿ, tú ṡupèt naṡai ṡadoblenu blagú, ṡkuṡi voiṡkè ṡgublenu: iṡ réve damu prihod

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.
Svetokriški
česen -sna m česen: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna rod. ed., zhebula, kumer, dijn imeli ǀ je en duh tiga zheſſna rod. ed., inu zhebula ǀ ijſzhe buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen tož. ed. ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen tož. ed., sele, inu repo
Svetokriški
dinja -e ž dinja: ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie im. mn., sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra (III, 73) ǀ v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer, dijn rod. mn. imeli (II, 540) ǀ je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 10 dyn rod. mn. (IV, 292) < slovan. *kъdy̋n'a ← gr. κυδώνια ‛kutina’
Svetokriški
kumara -e ž kumara: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer rod. mn., dijn imeli (II, 540) ǀ sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare tož. mn., zhebu, inu zheſsen (II, 541) ǀ kumare tož. mn., inu zhebu jeſti (II, 545) ← srvnem. kukumer ← lat. cucumer, cucumis ‛kumara’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
žalost -i samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
dejano (djanu, djano) povedkovnik
1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
FRAZEOLOGIJA: biti (celo) dejano za koga/kaj, s kom/čim, biti komu dejano za koga/kaj

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Poimenovanja ljudskih glasbil

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Število zadetkov: 22