Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
Pleteršnik
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
Pleteršnik
košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
Pleteršnik
kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.-Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
kúnica, f. 1) dem. kuna; — kuníca, der Marder, Guts., Cig., Jan.; — 2) die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Z.
Pleteršnik
mȃdra, f. 1) = kuna, C.; — 2) eine Art Pelzhaube der Weiber, M.; — iz nem. Marder.
Pleteršnik
mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče-Levst. (Rok.); — iz nem.
Pleteršnik
zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice-Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.-C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.-C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.
Pleteršnik
zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
kǜna -e ž kuna: Potom je szkopcom liszice i küne lovo AI 1875, kaz. br. 7; Küna AI 1878, 10
Prekmurski
kürèčnik -a m kurnik: Küna V kürečnikaj vnogo kvára včini AI 1878, 10
Prekmurski
kürèčnjek -a m kurnik: kokôsi szo dolizletele z-szedala (kürecsnyeka) KAJ 1870, 100; [kuna] zná se okrásti v kürečnjek i zgrábi edno kokoš za drügov AI 1878, 9

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Celotno geslo Pohlin
kuna [kúna] samostalnik ženskega spola

žival kuna, LATINSKO: Mustela

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
kuna ž, martes, kuna, madra, madrovina
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kuna ž, martes kuna, kuneza [Verant.59: Martes, Ein marder, Kuna, Kunicza]
Vorenc
kunica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, martes kuna, kuneza; glej opombo pri geslu kuna
Vorenc
madra ž, martes, kuna, madra, madrovina
Vorenc
madrovina ž, martes, kuna, madra, madrovina

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
kuna -e samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 19