Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]
    1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica
      1.1. plodovi te oljke
      1.2. olje iz plodov te oljke
    2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel
SSKJ²
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
Pleteršnik
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
Pleteršnik
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
Celotno geslo Pohlin
čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Pravopis
drstíti -ím nedov. dŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. poditi, preganjati: koga/kaj Kuna je drstila veverico
drstíti se -ím se (í/ȋ í) Postrvi se ~ijo
SSKJ²
drstíti se -ím se nedov. (ī í)
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic: postrvi se že drstijo
    drstíti zastar.
    poditi, preganjati: kuna je drstila veverico po krošnjah dreves
Celotno geslo ePravopis
HRK
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
HRK samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
hrvaška kuna
IZGOVOR: [hə̀rə̀kə̀], rodilnik [hə̀rə̀kə̀] in [háêrká], rodilnik [háêrká]
Pravopis
HRK -- [haerká] m (ȃ) |hrvaška kuna|
Celotno geslo ePravopis
hrvaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hrvaška hrvaško pridevnik
IZGOVOR: [hərváški]
ZVEZE: hrvaški sabor, hrvaška kuna
Pleteršnik
košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
SSKJ²
kúna1 -e ž (ú)
roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune
♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes
// pog. kunje krzno: ovratnik iz kune
SSKJ²
kúna2 -e ž (ū) od 1994
denarna enota Hrvaške: plačeval je v kunah; vrednost kune na deviznem trgu / hrvaška kuna
Pravopis
kúna1 -e ž (ú) lov na ~e; snov., knj. pog. ovratnik iz ~e
Pravopis
kúna2 -e ž (ú; ȗ) |denarna enota|
Celotno geslo Sinonimni
kúna -e ž
GLEJ ŠE: krzno
Celotno geslo Etimološki
kúna -e ž
Celotno geslo NESSJ
kuna2
Pleteršnik
kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.-Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
kǜna -e ž kuna: Potom je szkopcom liszice i küne lovo AI 1875, kaz. br. 7; Küna AI 1878, 10
Število zadetkov: 46