Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Vorenc
dejati1 dov., F4, dicam, porezhem, bom djal, ali povédal; dixit, je djal; L. In fine dictionis accipitur loco V. ut je pelal, je vstal, je dial; nollem dixiſse, jeſt bi hotel, de bi ne bil nigdár tega djal
Vorenc
Vorenc
drugi štev., F12, ab Rege secundus, tá drugi ṡa krajlom; alburnum, tá drugi lúb per drevji; bigamus, druge ṡhene móṡh; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; postridiè, po jutershnîm, tá drugi dán; reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá drugi; secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega druṡiga kardela; secundarius, -a, -um, tá drugi; secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá drugi krúh; secundus, -a, -um, drugi, tá drugi; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; prim. poldrugi
Vorenc
dvakrat prisl., F17, I. biferus, tú kar dvakrat v'leiti ſad perneſſe; biothamatos, dvakrat mertou; bipartus, -a, -um, kateri dvakrat rody; bis, dvakrat, [str. 32b ]; bis, dvakrat [str. 234a ]; bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti; bis terve, dvakrat, ali trikrat; dibaphus, -a, -um, dvakrat farban; duodecas, dvakrat deſſet; duplum, -pli, dvakrat tolikain; duplus, dvakrat tulik; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscotus, biṡkot dvakrat pezhen; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II. bimater, dvakrat mati
Vorenc
mladost ž, F17, âb incunabilis, od ṡibéli, od mladoſti; adolescentia, mladúſt; ephebia, ſhula ẛa mladúſt; florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje mladoſti inu lipote biti; flos aetatis, zveit te mladoſti; gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te mladoſti; iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te mladoſti; juvenilis, -le, kar k'mladoſti ſliſhi; juveniliter, po mladoſti; macie peremptus, od mladuſti na pul mertou; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je mladúſt podverṡhena; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pueritia, -ae, deteṡhtvu, mladóſt
Vorenc
petdeset štev., F9, L. pedeſset; quinquaginta, 50; pentacontarchus, en Capitan zhes pedeſſet. 1.Mach:3.v.55; quinquagenarius, tudi pedeſſet, petdeſſet leit ſtar [str. 181b ]; quinquagenarius, petdeſset leit [str. 235a ]; quinquaginta, pedeſſet; rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet
Vorenc
pristolje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, solium, -lÿ, priſtolje. Verant. [99: Solium, Thron, Priſztolye]
Vorenc
solzena (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, malva, -ae, suſena, zhershen klobuk Scopoli; glej opombo pri geslu čršen [Pravilno ime solzena za Malva L. ima Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 247; Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 238 itd.]
Vorenc
spremišljovati nedov., F2, commeditari, s'fliſſom ſpremiſhlovati; philotheoros, ene viſſoke pameti zhlovik, kateri ſpremiſh[l]uje vſih rizhy urṡhohe, inu nature, inu taiſte iṡgrunta
Vorenc
tolač (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, heleborus niger tolazh Weißwurzel Hacquet [n. m. str. 31, 37: der Nießwurzel, oder Tholazh, Helleborus niger. L.]
Vorenc
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſimachia, vinersheza. Scopoli [283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
Vorenc
vstati dov., F12, clinicus, -a, -um, kateri nikuli s'poſtile ne vſtane; exsurgere, et exurgere, gori vſtati; exurgere, gori vſtati; exurgere gor uſtati v' alioſſ'u[!]. naſtájati [poznejši pripis neznane roke]; L. In fine dictionis accipitur loco V. ut je pelal, je vstal, je dial; obortum est bellum, ena voiṡka je vſtala; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; resuscitare, od ſmerti ṡbuditi, od ſmerti gori vſtati; superstare, gori vſtati, ali obſtati; surrigere, gori vſtati, ſe gori ſtegniti
Vorenc
Vorenc
zmršen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) del., perplexus, -a, -um, ſmèrshen [Verant.77: Perp[l]exus,a,um, Verwirt, Zamarſen]
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Število zadetkov: 17
Dostopnost