Zadetki iskanja
Prekmurski
gláden -dna -o prid. lačen: gda je razdrašdžen ali jáko gláden AI 1878, 10; ár je gláden bio BJ 1886, 40
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; (gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.-Mik., Krelj-C.).
Pleteršnik
izberljȋvəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
izlẹ́tati (dodatek k slovarju), -lẹ̑tam (nam. -am); — II. vb. pf. izlẹ́tati, -am; dodaj: na koncu: — 2) i. se, sich durch Laufen abmüden: lačen kak 'zletan pes, Danj. (Posv. p.).
Celotno geslo
Megiser
Pleteršnik
láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
Prekmurski
làčen -čna -o prid. lačen: jaſz lacsen ino 'zeden bi'zim KŠ 1754, 234; ka je csinio Dávid, gda je lacsen bio on KŠ 1771, 38; moja lacsna ino 'zédna düsa nahráni i napoji KŠ 1754, 236; Vlomi lacsnomi tvoj krüh KŠ 1754, 169; gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; zdaj ſzi mené nevolnoga lacsnoga csloveka nahránijo KM 1790, 44; vucseniczke nyegovi ſzo pa lacsni bili KŠ 1771, 37; Nebodo vörni tam lacsni SŠ 1796, 161; csi je odpiſztim lacsne KŠ 1771, 126; Te lacsne, vbouge Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
nèsìten -tna -o prid. nenasiten, lačen: Vſze ti grábis, i po'séras, v-saloudecz neſzitni SŠ 1796, 128
Prekmurski
Pleteršnik
Pleteršnik
pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
Pleteršnik
sítiti, sȋtim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren (chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
Pleteršnik
strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče-Levst. (Rok.).
Prekmurski
tréjzen tudi tréizen -zna -o prid.
1. razsoden, preudaren: Treizni boidite, i vöroſztuite (zhuite) SM 1747, 25; Mertücslivi bojdite záto i trejzni kmolitvam KŠ 1771, 711
2. zmeren: Trejzni bojmo vu jejſztvini BKM 1789, 142; 'Zene naj bodo poſtene, nego trejzne vu vſzem KŠ 1771, 638
3. tešč, lačen: kakſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli, i nikaj ſzte nej kſzebi vzéli KŠ 1771, 426; i nemajo kaj jeſzti, i trejzne je pa odpiſztiti neſcsem KŠ 1771, 52
1. razsoden, preudaren: Treizni boidite, i vöroſztuite (zhuite) SM 1747, 25; Mertücslivi bojdite záto i trejzni kmolitvam KŠ 1771, 711
2. zmeren: Trejzni bojmo vu jejſztvini BKM 1789, 142; 'Zene naj bodo poſtene, nego trejzne vu vſzem KŠ 1771, 638
3. tešč, lačen: kakſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli, i nikaj ſzte nej kſzebi vzéli KŠ 1771, 426; i nemajo kaj jeſzti, i trejzne je pa odpiſztiti neſcsem KŠ 1771, 52
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost