Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
duša ž, F9, anima, duſha, leben, ṡhivénîe; epitureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe; exangues animae, te mertve duſhe; exanimus, -a, -um, preṡduſhe, mertou, pres ṡhivénîa; feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán; manes, -nium, teh mertvih duſhe; parentalis, -le, animae parentales, duſhe teh ſtariſhih; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho; umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
Vorenc
lastan prid., F26, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam laſtán goſpúd; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn; autographum, laſtne rokè piſmu; autographus, laſtne rokè piſſár; chirographum, laſtne rokè piſmu; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga laſtniga imèna; jus privatum, eniga laſtna prauda; mancipium, ſuṡhen, vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam laſtni, laſtna ſluṡhba; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; nomen proprium, laſtnu imè; nostraptè culpa, is naſhe laſtne pregréhe; peculiaris, -re, laſtán, poſſeben; pecunia privata, laſtni danarji; perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga laſtniga goſpuda; praedium, -dÿ, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; propria mea culpa, moi laſtán gréh; proprius, -a, -um, laſtán; regulus, -li, krailizh, firṡht ene laſtne deṡhele; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; synderesis, klanîe laſtne veiſti; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho
Vorenc
mreža ž, F17, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; caſsis, -sis, en lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; everriculum, -li, mréṡha, katera ſe vleizhe; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa; laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; obretire, samreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti; plagae, louzhje mreiṡhe; rete, mréṡha sa ribe, ali ṡa tyze; retejaculum, mréṡha, katera ſe luzha; retia, mreṡhe; reticulatus, -a, -um, pregartran, ſturjen kakòr ena mréṡha, ṡamréṡhen; sagena, -ae, en ſák, ali mréṡha; tragula, -ae, tudi ena mréṡha, ali en ſák; verriculum, -li, ena velika ribizhka mréṡha
Vorenc
njegov zaim., F21, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mréṡho ga je vjèl; aequitatem vidit vultus eius, nîegou obras je vidil tó pravizhnoſt; ejus, nîegou, nîegova, nîegovu; illius, nîega, nîegova, nîegovu, tegajſtiga; promere consilia, niegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè reṡodéti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado
Vorenc
rihta2 ž, F5, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, slaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; judicium, ſodba, obſojanîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateri ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; reatus, -us, teh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo
Vorenc
trg1 m, F5, municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; oppidanus, -a, -um, en terṡhán, meṡzhán, is terga, ali meſta; oppidatim, od eniga terga do druṡiga, po méſtnu; oppidum, en terg, ali méſtu; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Vorenc
tvoj zaim., F7, penes te stat, per tebi ſtoji, ali v'tvoji oblaſti ſtoji; provocat me dulcedo verborum tuorum, mene vabi, inu draſti ta oſlasnoſt tvojih beſsedÿ [poznejši pripis neznane roke]; sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ; tua causa, ṡa tvojo volo; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho; tuum est, tvoje je; tuus, -a, -um, tvoi
Vorenc
ujeti (v'jeti) dov., F9, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; callidate virum capere, ſhegavu eniga moṡhá vjeti, ga prequantati; captare, loviti, vjeti; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; illaqueare, ṡadergniti, v'ṡadergo vjeti; intercipere, na pooti vjeti, vṡèti; laqueare, tudi v'ṡadergo v'jeti; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija
Svetokriški
cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
Svetokriški
dar -a m dar: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni dar im. ed. Boshy ǀ Proſsio Iogri sa dar tož. ed. S: Duha ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram or. ed. te lepote zerali ǀ ſedem darou rod. mn. Svetiga Duhà ǀ Inu Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij rod. mn. inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove tož. mn. talaio ǀ sa vſe dary tož. mn. taisti dan prejete ǀ Imate ſpumnit na dary tož. mn., inu gnade Boshje
Svetokriški
dekla -e ž dekla: dekla im. ed. pogleda s'kusi oknu ǀ En drugi na mejſti Dekle rod. ed. je pometal hisho Aureliuſa ǀ Se je njemu teshku ſdelu slavu dati Dekli daj. ed. ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo tož. ed., ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno sheno ǀ Kadar vashi hlapzi, inu dekle im. mn., vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel rod. mn. ǀ de ſi lih imate veliku otrouk … veliku hlapzu, inu dekil rod. mn. ǀ Sapovej Deklam daj. mn., de imaio eno dobro vezherjo perpravit ǀ imamo pod nasho ablaſtio fante, inu dekle tož. mn. ǀ jest bi mogal na moje otroke, na hlapze, inu dekle tož. mn. miſlit ǀ je shla s'ſvojmi deklami or. mn. v'pungrad
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
lasten -tna prid. lasten: kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
Svetokriški
okrvaviti dov. okrvaviti: kar kuli ta Mladenizh je v' roke vſel, vſe je okeruavil del. ed. m ǀ vus taiſti garm je bila okrivavila del. ed. ž ǀ ſta roke ſi okaruavila del. dv. m, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila ǀ grehy nashi ſo Ieſuſa taku oderli, inu okrijvavili del. mn. m
Svetokriški
podpisati -pišem dov. podpisati: kateri kirkuli je eden njemu enu ſupplicirajne, ali proshno sapiſsano dal prezej je doli ſedil, inu kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal del. ed. m podpisati se podpisati se: vam dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem 1. ed. ǀ volnu h'temu pervolj, ſe podpiſhe 3. ed. ǀ s'ſvojo laſtno kryvio ſe podpishe 3. ed. ǀ Ah N: N: podpiſhiteſe vel. 2. mn. temu s: Mijru, s'kusi kateriga priatelni Boshij bodete ratali ǀ sazhne proſſit sa nyh sakonsko vero, inu lubesan, de bi ſe podpiſſal del. ed. m ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit, de bi ſe podpiſsal del. ed. m, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine ǀ vſelej ſe je potpiſſal del. ed. m Servus Servorum Dei
Svetokriški
posvečiti dov. posvetiti, tj. narediti sveto: Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue, ter yh posvezhil del. ed. m (IV, 256) ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim hribu ſe prikaſoval, inu poſvezhil del. ed. m (III, 580) Historično neupravičen dovršnik od → posvečevati, tvorjen po zgledu razmerja ločiti – ločevati.
Svetokriški
potrditi -im dov. potrditi: to riſnizo nam hozhe poterdit nedol. taistu Perkasajne, kateru je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ imate ozhitnu s' vasho persego poterdit nedol., de nej reiſſ ǀ raunu letu je hotel poterditi nedol. Patriarha Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ poterdim 1. ed. s'figuro S. Piſsma ǀ Jeſt poterdem 1. ed. kar ſim doſehmal govuril ǀ sdai tudi jeſt boterdim 1. ed. sodbo, katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Inu sam S. Duh letu poterdi 3. ed., rekozh ǀ Inu S. Ambrosh poterdj 3. ed., rekozh ǀ vejm de vy reſnizo govorite, inu s'S. Piſſmam jo poterdite 2. mn. ǀ Tu tudi poterdio 3. mn. ſvetij Vuzhenikij ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite vel. 2. mn. ǀ to risnizo Christus je bil poterdil del. ed. m ǀ bom poterdu del. ed. m s'tem kar samerkanu najdem per S: Mattheusu ǀ je rojena ta Katera ijh bo v'dobrem poterdila del. ed. ž ǀ s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila del. dv. m ǀ Angeli Nebeski nam bodo leto reſnizo poterdili del. mn. m
Svetokriški
talati -am nedov. deliti: Krajl lepe shenkinge vun talla 3. ed. ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio 3. mn. ǀ sposhtuite vashe ſtarishi, inu talaite vel. 2. mn. shnimi ǀ Sa tiga volo talajte vel. 2. mn. tiga capuna, inu karkuli premorite s'vashimi ſtarishy ǀ de bi ti bil talal del. ed. m s' tvojm ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ leta dua edn pred tem drugem ſta s' Jeſuſikam ſvoj frushtik talala del. dv. m ǀ zhe nebote talali del. mn. m s'vashimi ſtarishy ven talati razdeljevati: danarie ſo Jogry hranili, inu tem vernem sa nyh potrebo vun talali del. mn. m ← bav. nem. tālen < srvnem. teilen ‛deliti’
Svetokriški
tepsti -pem nedov. 1. tepsti, tudi metaforično kaznovati: satorai yh saznhe neuſmilenu tepſti nedol. ǀ kadar bi jo bila imela kregat, inu tepsti nedol., ſi ſe ij ſmejala ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti nedol. ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt nedol. ǀ Kadar te nepametne shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh 2. ed., inu lon okratish ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe 3. ed. ǀ ga tepe 3. ed. s' revami, inu nadlugami ǀ kadar jo najde, jo netepe +3. ed., nekrega ǀ my yh shiher tepemo 1. mn., ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ yh Kregate, yh tepete 2. mn., inu shtrajfate ǀ s' rokamy mene tepeio 3. mn., s' nogami me ſuvaio ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio, ali nikuli obeniga Samy netepò +3. mn. ǀ Vſemi tedai ti offertni te shibe, tepi vel. 2. ed. Chriſtusa ǀ tepite vel. 2. mn. ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi ǀ aku pak supet bote nepokorni, nepresherni, bom supet shibo vſel, inu vaſſ tepel del. ed. m ǀ hudizha ſta djala, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla del. dv. m ǀ Bodo mene isdali Ajdom, inu bodo mene ſaſramovali, inu tepli del. mn. m ǀ So tekle shene, ter so jo teple del. mn. ž 2. izganjati, gnati: sazhne vſe taiſte is Tempelna tepſti nedol. ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili, inu tekli taiſto is meſta tepſti namen. ǀ danas Sam Bug te ludy v' Templi tepe 3. ed., inu vun goni ǀ nihdar nej ſim shlishal, ali bral, de bi Sam Bug s' ſvojo roko ludy tepel del. ed. m, inu podil is Templa ǀ taku tvoi exempel bo vezh pomagal, kakor de bi yh v' Zerku gonil, inu tepil del. ed. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 54
Dostopnost