Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
krȋ, gen. krvȋ, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.-C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
Pleteršnik
láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).
Pleteršnik
mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn-Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
Pleteršnik
oblačíca, f. die Gewitterwolke, Z.; oblačici zvoniti, drohendem Gewitter läuten, Z., Dol.; v spanju niso vedeli, kaka oblačica se zbira črez nje, Jurč.; — das Wölkchen, Vrt.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
Število zadetkov: 4
Dostopnost