Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Zadetki iskanja
Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?
V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?
V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.
Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.
Stanje v priročnikih:
- v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
- v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
- v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.
Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.
Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?
Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...
V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?
Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Kako se pravilno glasi ženska oblika samostalnika plemenitež – plemenit človek?
Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«
Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?
Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.
Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:
- Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
- S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.
Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.
V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?
To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.
Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 100
- 101
- 102
- 103
- Naslednja »
Dostopnost