balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] FRAZEOLOGIJA: kot balerina
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet
ETIMOLOGIJA: ↑balet
Celotno geslo
eSSKJ
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
- pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]
ETIMOLOGIJA: ↑hruška
- 2. ki je v zvezi s hruško 1.1.
- 2.1. ki je iz hrušk 1.1. ali vsebuje hruške 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑hruška
Celotno geslo
eSSKJ
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
- 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
- 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
- 2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
- 3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
- 4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
Celotno geslo
eSSKJ
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]
ETIMOLOGIJA: ↑konj
- 1. ekspresivno konj
- 2. igrača, ki predstavlja konja
- 3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konj
Celotno geslo
eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
- 1.1. samica te živali
- 2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
- 3. ekspresivno privlačna ženska
- 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
melodrámski melodrámska melodrámsko pridevnik [mẹlodrámski]
- 1. ki je v zvezi z melodramo 1.
- 2. ki je v zvezi z melodramo 2.; SINONIMI: melodramatični
- 3. ekspresivno ki učinkuje pretirano čustveno, sentimentalno; SINONIMI: ekspresivno melodramatični
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
SSKJ²
brzéti -ím nedov. (ẹ́ í)
hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom
// hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele
hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom
// hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele
- brzèč -éča -e:
mimo brzeči ljudje
SSKJ²
dotíkati se -am se nedov. (ȋ)
1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov
♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento
2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov
3. tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika
1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov
♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento
2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov
3. tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika
- dotikáje se :
tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal
- dotikajóč se -a -e:
ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke
SSKJ²
drčáti -ím nedov. (á í)
1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini
// lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal
1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini
// lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal
- drčèč -éča -e:
drčeči vozovi; drčeče stopnice
SSKJ²
drobíti -ím nedov. (ī í)
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje
- drobèč -éča -e:
v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki
SSKJ²
drséti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
- drsèč -éča -e:
mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ²
frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala
// frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala
2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram
1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala
// frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala
2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram
- frfotáje :
ptiči so se frfotaje razbežali
- frfotajóč -a -e:
jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila
SSKJ²
frléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku
2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli
3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti
- frlèč -éča -e:
frleči lasje
SSKJ²
gíbanje -a s (í)
1. glagolnik od gibati:
a) gibanje roke
b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje
c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu
2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva
3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
1. glagolnik od gibati:
a) gibanje roke
b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje
c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu
2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva
3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
SSKJ²
gostoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. knjiž. žvrgoleti, peti2: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos
2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem
1. knjiž. žvrgoleti, peti2: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos
2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem
- gostolèč -éča -e:
pela je z gostolečim glasom
SSKJ²
igráča -e ž (á)
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje: kupovati otroku igrače; polomljene, razbite igrače; igrača iz blaga, lesa / trgovina z igračami / medvedek je njena najljubša igrača; otroška igrača
// ekspr. kar služi komu samo za (lahkomiselno) zabavo: ves čas je bila njegova igrača / ljubezen ji je le igrača / otroka imajo le za igračo; nož ni za igračo
2. ekspr. lahkotno, igrivo delo, zlasti literarno: ustvaril je tudi več literarnih igrač
3. ekspr., z rodilnikom kar je v popolni oblasti koga, česa: on je igrača svojih čustev, strasti / ladja je postala igrača valov
4. zastar. igranje, igra: dnevi brezskrbnih igrač
● ekspr. puška postane v njegovih rokah igrača zna jo zelo dobro uporabljati; ekspr. to (narediti) je zanj igrača mu je zelo lahko (narediti); ekspr. potegavščina je le nedolžna igrača ni nič hudega; ekspr. ubijalske igrače orožje
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje: kupovati otroku igrače; polomljene, razbite igrače; igrača iz blaga, lesa / trgovina z igračami / medvedek je njena najljubša igrača; otroška igrača
// ekspr. kar služi komu samo za (lahkomiselno) zabavo: ves čas je bila njegova igrača / ljubezen ji je le igrača / otroka imajo le za igračo; nož ni za igračo
2. ekspr. lahkotno, igrivo delo, zlasti literarno: ustvaril je tudi več literarnih igrač
3. ekspr., z rodilnikom kar je v popolni oblasti koga, česa: on je igrača svojih čustev, strasti / ladja je postala igrača valov
4. zastar. igranje, igra: dnevi brezskrbnih igrač
● ekspr. puška postane v njegovih rokah igrača zna jo zelo dobro uporabljati; ekspr. to (narediti) je zanj igrača mu je zelo lahko (narediti); ekspr. potegavščina je le nedolžna igrača ni nič hudega; ekspr. ubijalske igrače orožje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 161
Dostopnost