Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
izčistiti -im dov. očistiti: shelim moje madeshe szhiſtit nedol. ǀ kakor en dober Vertner, kateri hozhe szhiſtiti nedol. od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit nedol. ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom ǀ resgreje kar je smersliga, inu szhisti 3. ed. kar je umadesheniga ǀ poſt ſzhiſti 3. ed. nasho pamet ǀ dokler nebosh szhiſtil del. ed. m tvoje Krajleſtvu od shentovaina ǀ dokler nebote szhiſtili del. mn. m vashe ſerze od grehou izčistiti se očistiti se: imamo poprei od grehou ſe szhiſtit nedol. ǀ Shelesu kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti 3. ed. ǀ dokler ſe neshzhiſti +3. ed. v' vizah od vſyh ſvojh madeshu ǀ dushe ſo sadershane, dokler ſe szhiſtio 3. mn. od ſvoih grehou ǀ na tem ſvejtu ſe s' zhiſtio 3. mn. od vſyh teh ner manshi grehou ǀ dokler ſe nebosh popolnoma shzishtil del. ed. m ǀ od katerih na semli skuſi pokuro ſe nej szhiſtila del. ed. ž ǀ sadoſti ſe nej ſò szhiſtile del. mn. ž
Svetokriški
izveličan -a prid. zveličan: zhlovèk lahku more isvelizhen im. ed. m biti ǀ Isvelizhan im. ed. m ſi ti Simon Jonau Syn ǀ Lazarus de ſi lih vbuſhiz je bil iſvelizhen im. ed. m ǀ ta Isvelizheni im. ed. m dol. Brat AEgidius … prezei ſe je samaknil ǀ Madalena je nezhiſtu shivela, vener je isvelizhana im. ed. ž ǀ shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix, tu je Isvelizhena im. ed. ž ǀ ena iſvelizhena im. ed. ž dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ǀ katera ſo tebe slovito, inu huale uredno na ſemli, isvelizhano tož. ed. ž pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ Isvelizhani im. mn. m ſo ty vboſi v' duhu ǀ pres dobriga della nemorimo isvelizheni im. mn. m biti ǀ pres lete nemorimo isvelezheni im. mn. m biti ǀ skerb ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene im. mn. ž bile ǀ vſe bote Isvelizhane im. mn. ž imenovane ǀ takushne ne bodo isvelizhtne im. mn. ž ǀ je veliku vezh teh fardamanih, Kakor isvelizhenih rod. mn. ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle duſhe teh isvelizenih rod. mn. ǀ kadar bi G. Bug tem isvelizhenem daj. mn. dusham nebeſſa resdelil ǀ Tu ribshtvu, ali vulak pomeni te isvelizhene tož. mn. m
Svetokriški
jezen -zna prid. jezen: kadar vidite, de mosh je jeſen im. ed. m de ta hudi ga martra ǀ je bil iesen im. ed. m, inu nepoterpeshliu ratal ǀ bosh odgovuril, kadar ſim ieſin im. ed. m ǀ mosh je jeſſin im. ed. m ǀ Ta ſerditi iesni im. ed. m dol. zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Jesni im. ed. m dol. zhlovek je nesramen ǀ ſi nagle iesne rod. ed. ž nature ǀ ſo ſilnu nagle, inu jesne rod. ed. ž nature ǀ on je vidil eniga taku tagotniga iesniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga tož. ed. m ži., inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno tož. ed. ž naturo umojſtrili ǀ ena slatka beſseda potalashi enu jeſnu tož. ed. s ſerzè ǀ Nej tulikain terpela S. Monaca s'ſvojm Moshom jesnim or. ed. m v'mijru shivèti ǀ takorshni iesni im. mn. m tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi ǀ de bi ty jeſni im. mn. m krotki ratali ǀ te jeſne tož. mn. m ſardite ludij krotke ſturj ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne tož. mn. m
Svetokriški
kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti
Svetokriški
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
Svetokriški
koštati -am nedov. stati, veljati: ſe perſegajo, de nyh blagu tulikajn yh koshtà 3. ed. ǀ v'tej vishi je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta 3. ed. ǀ vſaj letu vaſh nezh nekoshta +3. ed. ǀ Perſianski Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million Koshtala del. ed. ž ǀ duhouna arznia bi nezk yh nekoshtala +del. ed. ž ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou slata ſo koshtali del. mn. m ← srvnem. kosten ← lat. constāre ‛stati, veljati’
Svetokriški
kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje: jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago: KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec
Svetokriški
lahak -hka prid. lahak: Leta pot je lahak im. ed. m, inu aku po letem bote hodili bres vſiga zvibla bote v' nebeſſa prishli ǀ ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak im. ed. m ǀ niemu lehak im. ed. m, inu nikar teshak grèh ſe sdy ǀ nje duh je bil taku lohak im. ed. m ǀ Ie rèſs de bi lahka im. ed. ž ſapuvid bila ǀ Lahka im. ed. ž rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti ǀ vſe lahku im. ed. s, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga rod. ed. m leſſa ǀ stu sguvoru najdemo, de taiste lahke rod. ed. ž, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot teh grehou, kateri v'Paku pele, kakor pak ta lahki tož. ed. m dol. pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit, kakor pak to lahko tož. ed. ž Christuſhavo butaro ǀ tu thesku, sa lahku tož. ed. s, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ hodio po tem lahkim mest. ed. m poti te lubesni ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske premaga, inu lahke tož. mn. ž ſturij primer.> njemu ſe sdj lahkeishi im. ed. m inu slatkejshi ta ſtrupeni, greh presež.> ta ner gvishni pot, inu ner lusheishi im. ed. m je ta lubesan pruti G. Bogu
Svetokriški
lahko prisl. lahko: lahku pobegnesh v'eno drugo deshelo ǀ ſledna hudizhava skushnava lahku ga premaga ǀ k' shlushbi tiga ſveta, hudizha inu meſsa je vſe lahku ǀ taku lahkù more isvelizhen biti ta vbogi, kakor ta bogati ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ lakhu premaga vſe primer.> Skuſi leto prigliho bote lushei saſtopili ǀ vſe tu drugu je lushej sapuſtiti, kakor pak ta leben ǀ od vſijh drugyh grehou luſhei zhlovik ſe pobulsha ǀ Boshjo sapuvid je loshej, kakor hudizhavo dershati ǀ Tempel Boga Apollo je imel ſtu urat, de ludje ſo loshej v' Tempel shli ǀ de bi ga lahkeishi predal ǀ katere lahkejſhi ſaſtopimo ǀ je lahkejshi pres peruti letejti ǀ De pak letu bodò Nem.N. lahkeshi ſaſtopili ſamerkajte leto lepo hiſtorio ǀ kaj menite, de je lashejshi grehe odpuſtiti, ali pak tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga oſdravit ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala presež.> s' zhim njega ner lushei premagat samore ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio
Svetokriški
Lorenc -a m osebno lastno ime Lovrenc: Lorenz im. ed. je leshal na temu resbelenimu roſsu kakor de bi na eni mehki blasini leshal ǀ kakor S. Lorenz im. ed. Iuſtinianus je ſamerkal ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine S. Stephanu: Frishin ta resbeleni rosh S. Lorenzu daj. ed. ǀ Poshlushajte s. Lorenza tož. ed. Iustiniana ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia s' Lorenzam or. ed. Juſtinianam → Lavrenc, → Lovrenc
Svetokriški
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
Svetokriški
luštno prisl. prijetno, radostno: zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali ǀ vſe lahku, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ koku lushtnu je v'ogni prebivat → lušten
Svetokriški
majhno prisl. malo: Kar ony pak ſturè, ſe ym sdy maihinu ǀ je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta ǀ tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ kaku maihinu ste na moj exempel gledali ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli ǀ enu majhinu poprei ſi njega taku mozhnu hualil ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash presež.> ſe boye tu nar manshi tož. ed. s na teleſsu terpèti
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
mogočno prisl. mogoče, izvedljivo: kar ſizer timu zhloveku ſe sdy teshku, inu nemogozhnu, rata mogozhnu, inu lahku (IV, 113)
Svetokriški
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
Svetokriški
muha -e ž muha: ena muha im. ed. lejse pò tvojm obraſu ǀ ene muhe rod. ed., ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho tož. ed. lahku neſſil ǀ ſò taku retki, kakor te belle muhe im. mn. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh rod. mn. ǀ prah te ſemle v' muhe tož. mn. preoberne ǀ mozhnu ſe salubil v'muhe tož. mn., v'komarje, v'zhervizhe, inu v'mraulinize ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary, muhami or. mn.
Svetokriški
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
Svetokriški
nagnusen -sna prid. nagnusen: Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
Svetokriški
nasititi -im dov. nasititi: takorshne rezhy nemorio naſſitit nedol. tu zhlovesku ſerze ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit nedol. ǀ neyszheio temuzh naſitit nedol. nyh garlu, inu trebuh ǀ lahku bi mogal naſsititga nedol.+ ǀ Chriſtus vpye, Ieſt naſitem 1. ed. ǀ kulikukrat ti ſe napijesh, inu naſitish 2. ed. ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj, inu naſſiti 3. ed. ǀ Bug vaſs naſiti 3. ed., vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate ǀ tiga lazhniga naſſitite 2. mn. ǀ je bil naſſitil del. ed. m nekateru taushent lazhneh pershon ǀ je bil naſsitil del. ed. m v'puszhavi ǀ zhes oſſem ſtu taushent ludy je bil naſitil del. ed. m ǀ ena ſama trenta kruha je naſſitila del. ed. ž 50. Nunn ǀ de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili del. mn. m ǀ vſy ſo bili ſe naſitili del. mn. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 112
Dostopnost