Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
nemogočno prisl. nemogoče: tem ſe sdij teshku, inu nemogozhnu, unim pak lahku (I/1, 138) ǀ kar ſizer timu zhloveku ſe sdy teshku, inu nemogozhnu, rata mogozhnu, inu lahku (IV, 113)
Svetokriški
obleči1 -čem dov. obleči: v'ta nar lepshi guant ga pusti oblezhi nedol. ǀ s' tvojo dobro volo lahku oblezhesh 2. ed. ta ohzetni guant ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto oblezhe 3. ed. ǀ aku poprej ſvojo kosho neslezhe, inu eno novo neoblezhe +3. ed. ǀ ſe sleizhete, inu tiga naſiga oblezhete 2. mn. ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio 3. mn. ǀ oblezite vel. 2. mn. ta shlahtni gvant Christusa Iesuſa ǀ Oblezhite vel. 2. mn. ga v' moj krajlevi gvant, ter poſſadite ga na mojga ner lepshiga kojna ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil del. ed. m ǀ de bj ga s'enem restarganim guantam obleku del. ed. m ǀ je te nage oblekal del. ed. m, inu te lazhne naſſitil ǀ ta perva je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla del. ed. ž, hisho osnashila ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli del. mn. m ǀ nashe nove gvante ſmò oblekle del. mn. ž obleči se obleči se: ſi nevupa s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi nedol. ǀ v'nje offertni guant ſe oblezhe 3. ed., inu v'shpegu ſe sazhne gledat ǀ prezei ona ſe obleizhe 3. ed., inu olepotizhi ǀ ſe oblejzhe 3. ed., ga gleda, mu dopade, drugem ga kashe ǀ ſe taku offertnu oblezhejo 3. mn. kakor de bi shle na ſemein ſe pradaiat ǀ ſe je oblekil del. ed. m s' gvantam naſhe zhloveske nature ǀ v'shelesni gvant ſe je oblekal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala, lepu ſe je oblekla del. ed. ž ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi ſte ſe oblekli del. mn. m
Svetokriški
obnoriti -im dov. obnoriti, spraviti ob pamet: ſe perpuste obnorit nedol. od lubesni teh posvetnih rizhij ǀ lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij 3. ed., de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ sledniga zhloveka iesa obnori 3. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi, inu obnorj 3. ed. ǀ katere Fotinus je bil obnoril del. ed. m, vuzhiozh, de Beſseda nej Bug ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele del. mn. ž
Svetokriški
odgnati -ženem dov. odgnati, pregnati: Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat nedol., ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia odgnati nedol., inu premagat ǀ od ſerza zhloveskiga odshene 3. ed. ſtrup tiga greha ǀ Purgary ſo bily hualeshni enimu pſu, kateri je bil odgnal del. ed. m te Rasbojnike ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli, inu bolezhino je odgnala del. ed. ž ǀ Svetu Reshnu Telu je vſe moje duhoune bolesni osdravilu, inu te greshne shelje od mojga ſerza odgnalu del. ed. s ǀ hudizha ſò bily od Saræ odgnali del. mn. m ǀ 40000. dush na koinoh s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove ſourashnike odgnale del. mn. ž
Svetokriški
ofrt -i ž prevzetnost, ošabnost, napuh: njega offert im. ed. njemu neperpusti ſe sa greshniga sposnati ǀ samerka de offrt im. ed. sheli zhloveka viſoku polsdignit ǀ tuoje serze je paunu offerti rod. ed., ohernje, ſaurasthva ǀ Judouski folk pak je polen offerti rod. ed., inu preuſetnoſti bil ǀ je napihnen od offerti rod. ed., kakor en mejh ǀ Sveta Roſalia, od sazhetka je bila offerti daj. ed. podana ǀ Sa lushte tega meſsa, sa offert tož. ed. tiga shivota vſe lahku ſe najde, inu perneſse, sa Boga, sa dusho vſe je thesku, vſe neperloshnu ǀ v'offert tož. ed., inu v'lepoto ſe salubio ǀ imate vashe ſerze per Bachuſu, per Marſu, per Saturnu, per Jupetru, tu je per offerti mest. ed., per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi, inu poshreshnoſti ǀ S. Bogu grausha de s' takorshno offertio or. ed., inu preuſetnoſtio v'Cerku pred njega oblizhe pridete ← srvnem. hoffart < hochvart ‛prevzetnost, ošabnost, napuh’
Svetokriški
ogoljufati -am dov. ogoljufati: mislio koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati nedol. ǀ druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat nedol., inu faratat ǀ Jeſt tebe ogolufam 1. ed. ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash 2. ed. … ali Boga … nemoresh ogolufati ǀ ta hudi kadarkuli hozhe ijh ogolufa 3. ed., inu sapele ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà 3. ed., inu farata te ludy ǀ Bogu ſe samiri, de nedá njemu ſvoi Sveti shegen; ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata 3. dv., inu druſiga njemu nedaſta ampak reve, inu shaloſt ǀ okuli hodite s'kunshtio, s'golufio, inu s'lashmij, de ludy ogolufate 2. mn. ǀ Se vun dadò ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio 3. mn., inu dobizhik imaio ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo 3. mn. ǀ kulikajn krat meſſary ogolofaio 3. mn. ludy, kir tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ Nashe ozhy ogulufaio 3. mn. nashe ſerze ǀ gledaio de s'en kraizer yh neogolufaio +3. mn. ǀ Kadar Kuli je eniga ogolufal del. ed. m, je en Kamen v'shkrinio vergel ǀ je ogoluffal del. ed. m uniga preproſtiga zhloveka ǀ Rebecca je bila Isacca ogolufala del. ed. ž ǀ ſo Boga sa prizho klizali, de bi ludje ogolufali del. mn. m ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri ſo ſvojga blishniga ogoluffali del. mn. m, inu v'shkodo perpravili → goljuf
Svetokriški
okameneti -im dov. okameneti: v'taki vishi okaminij 3. ed. v'ſerzu ǀ nyh greshnu ſerze okamini 3. ed. ǀ nje truplu gori de nejo, inu otroka najdejo de je bil okaminil del. ed. m ǀ naſhe ſerze je okamenilu del. ed. s, inu ſe nepusti omezheti ǀ nyh ſerze ie bilu okaminilu del. ed. s ǀ s' eno beſſedo bi bil lahku ſturil de bi vſy bily okamenili del. mn. m Dosledno pisani priponski i za etimološki ě kaže na historično upravičen naglas okámeneti.
Svetokriški
opraviti -im dov. opraviti, narediti: lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit nedol. ǀ vidi de s'lepim nezh nemore opravit nedol. ǀ vener nej nezh mogal oprauit nedol., sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit ǀ kumaj najdem tulikajn zhaſsa, de moje potrebnu dellu opravim 1. ed. ǀ kar leta tebi sapovej ti fliſsik oprauish 2. ed. ǀ molituo opravi 3. ed., ter gre pozhivat ǀ kadar deſſetine pravizhnu Mashnikom neopravite +2. mn. ǀ Pravizhnu opravi vel. 2. ed., kar je pravizhniga ǀ Opravite vel. 2. mn. prau kar opraulate de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ en Krajl bo vezh opravil del. ed. m s'mezham te pravize, KaKor s'rosho te dobrute ǀ Je bila shleht opravila del. ed. ž una lepa dekelza, od katere ſim bral, de dua Gospuda ſta jo snubla ǀ gledajte, de pravizhnu, inu s'ſtraham Boshjm vaſhe dellu bote opravili del. mn. m
Svetokriški
orožje -a s orožje: ſtudenizi is katirih ſvera oroshie im. ed. is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja rod. ed., s' shelesnam guantam pokrit ǀ ſe ne boij oroshia rod. ed., ognia, ni ene celle vojske ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie tož. ed. offrat ǀ vsame tu gorezhe oroſhie tož. ed. teh shtrajfing v'roke ǀ s' tem oroshiam or. ed. vſe nashe Saurashnike lahku bomo premagali ǀ vſe druge deshele is oroshiom or. ed. ſo bily premagali ǀ ſo bily prishli s'oroshjom or. ed. Chriſtuſa yskati
Svetokriški
oslepiti -im dov. 1. oslepiti: ga je puſtil oslepiti nedol. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti nedol. ǀ en prah, ena troha oslepi 3. ed. tu oku ǀ komary Levom ozhij stakneio, inu yh oslepè 3. mn. ǀ ty paklenski Philistery yh premagaio, oſlepio 3. mn., inu v'to paklensko kèho parpravio ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili del. mn. m ǀ Tobias je bil vſmilen, inu vener lastauze ſo ga bile oſlèpile del. mn. ž ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile del. mn. ž, inu obnorele 2. preslepiti: ony ſe ſo poſtili oslepit nedol. skuſi shenkinge, inu priasnoſt ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho ti yh oslepish 2. ed. ǀ Kadar greshnisk ſam ſebe oslepish 2. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi 3. ed., inu obnorj ǀ tu greshnu djajne zhloveka oslipji 3. ed. ǀ ta paklenski hudizh, kateri naſs oſlepi 3. ed., inu sapele ǀ Gdu je tebe taku oſlepil del. ed. m ǀ klaguje zhes ſvoje grehe, kateri ſo njega oslipeli del. mn. m kakor Sampſona oslepiti se oslepiti se: Zhlovek ſam od ſebe lahku ſe oslepi 3. ed., aku li hozhe, pogled pak ſam ſebi povernit nesamore
Svetokriški
ozek -zka prid. ozek: Ta drugi pot pak pele k' vezhnimu Nebeskimu troshtu, kateri je vosik im. ed. m, inu s' ternjam pokrit ǀ debeli nebodó mogli po taku voskim mest. ed. m potu hodit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem mest. ed. m potam ǀ De ſi lih voske im. mn. ž/s ſo urata nebeske ǀ lahku puidete skuſi urata nebeska, de ſi lih ſo voska im. mn. s, sakaj nei ſte nalosheni s' butaro teh grehou
Svetokriški
pahniti -nem dov. pahniti, poriniti: greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne 3. ed. ǀ ga pahne 3. ed. s' Nebeſs ǀ Dekelza ſe v'petlerzo saleti, inu is hishe jo pahne 3. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil del. ed. m Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ lahku bi na dnu tiga pakla pahnu del. ed. m
Svetokriški
peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.
Svetokriški
peršona -e ž 1. oseba: Bò una shenska Pershona im. ed. pouablena, na ohzet ǀ Pride vna perſhona im. ed. h'ſpuvidi ǀ s'kuſi pregovorjejna ene pershone rod. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni daj. ed. spominal S. Petra ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni daj. ed. ſe dobru omoshit ǀ Ti kateri h'slushbi inu Perhoni daj. ed. stu mil delezh bi rajshal ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono tož. ed. toshit ǀ De ludje tebe vidio, hualio, shtimaio, inu sa bogabojezho Perſhono tož. ed. dershè ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu na Pershoni mest. ed. S. Ioannesa karstnika ǀ de bi jetnike reshil s'lastno Pershono or. ed. ǀ my nemorimo tovarshtvu Mari Diuizi sa ſdaj dershati, inu s' pershono or. ed. ny na shlushbo ſtrezi ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni im. dv., Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ Sakon duei pershoni tož. dv. sapopade ǀ v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone im. mn., inu en ſam Bug ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone im. mn. ǀ pride veliku shenskih pershon rod. mn. s' floram pokrite ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon rod. mn. ſe sdershati ǀ vasha manunga nej kakor je manunga teh Duhounih Perſhon rod. mn. ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah rod. mn. radvash ǀ nevarni ſo porodi shenskem pershonam daj. mn. ǀ ſa ſaſtavo bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone tož. mn., Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone tož. mn. motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi Pershonami or. mn. ſtati ǀ ſe je pred moshkimi pershoni or. mn. skrivala ǀ en ſam Noes s'Sedmery Pershoni or. mn. pred tem gmain potupom je bil oſtal 2. vloga: imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona tož. ed., kadar ura pretezke, fironk ſe potegne v peršoni osebno: David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ← it. persona < lat. persōna ‛oseba’; → persona
Svetokriški
pobegniti -nem dov. pobegniti: vſe paklenske mozhij morio pobegnit nedol. de li tu s. Ime sashlishjo ǀ lahku pobegnesh 2. ed. v'eno drugo deshelo ǀ Kar precei hudizh pobegne 3. ed., inu Angely perſtopio ǀ Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio 3. mn. v'gorKejshi desèle ǀ lete po nozhi vkradejo, inu shnimi pobegneio 3. mn. ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil del. ed. m, inu nuno upelal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel del. ed. m ǀ je bila pobegnila del. ed. ž ena Bogabojezha, inu sveta Diviza ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila del. dv. m edn od tiga druſiga ǀ hudizhy bodo pobegnili del. mn. m
Svetokriški
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
Svetokriški
podoba -e ž 1. podoba: ò Adam? Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt inu podoba im. ed. ǀ ta sunajna podoba im. ed. nestri zhloveka ǀ zhlovek je ena podoba im. ed., ali peld boshy ǀ peld nje Boshje podobe rod. ed., s'kusi sapelajne tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ skuſi gnado ratamo deleshni podobe rod. ed. Boshie ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo tož. ed. bodete vudubli ǀ v'podobo tož. ed. eniga preſhizha ſe preoberne ǀ potle njega Karstij, inu supet zhloveskopodobo +tož. ed. je bil vudubil ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi mest. ed. ſtuaril ǀ naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi mest. ed. ſe je bil prikasal ǀ enkrat ta hudi v'podobi mest. ed. zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ pod taiſto podobo or. ed. je pravi shivi Boshi Chriſtus Jesus ǀ pod bodobo or. ed. shtiryh zhudnih shivali ǀ Mi ſmò vſij te lepe Boshje podobe im. mn. ǀ je hotu dat sastopit de v'tulikajn shtauti, ali podob rod. mn. ta zhlovek ſe preoberne Kulikajn grehom ſe poda ǀ ſtu podobi rod. mn. na ſebe vſameio, de ludje yh nemorio lahku ſposnat ǀ v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe tož. mn. ſam ſebi da 2. podobnost: Tapushtob, P, Prasnik nema obene podobe rod. ed. s'moim O zapisu z b- prim. → bobič.
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
pomoč -i ž pomoč: En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh im. ed. ſvoyh ſtarishoh ǀ ta kateri prebiva v' krili te Pomozhi rod. ed. ǀ ſam pak od ſebe bres pomozhi rod. ed. nesamore spet gori ſtopit ǀ bres boshie pomozhj rod. ed. ǀ ſam ſebi pres pumozhi rod. ed. Boshje pomagat nemore ǀ drugi Antferhary lahku morio njeh dellu pres pumozhy rod. ed., drugih opravit ǀ bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi daj. ed., inu vshesha k'vashi proshni imel ǀ gre sa pomozh tož. ed. ga proſsit ǀ pod pomozh tož. ed. S. Annæ ſe bodo potozhili ǀ katero pomuzh tož. ed. vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili ǀ G: Bogu ſe perporizhit, inu lubo Rosho Divizo Mario sa pumozh tož. ed. proſsit ǀ Kadar dergdi nasho pumozh tož. ed. ijszhemo ǀ Papesh Vrbanus II. ſi je bil naprej vſel s' Boshjo pomozhio or. ed. naſaj Turkam vſeti tu ſvetu meſtu Jeruſalem ǀ s'pumozhio or. ed. Boshjo ǀ per timu S. Sacramentu bosh nashal, inu samerkal vſe taiste gnade, pomuzhy tož. mn., inu zhudeſhe na pomoč na pomoč: njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ aku tuoju proshno neushlishi, inu tebi na pomuzh nepride ǀ satorai sazhne na pumozh te druge klizat ǀ Chriſtus Jesus, inu Maria Madalena ſò bily taiſti napomozh prishli ǀ en zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam ny nepumozh prishli ǀ gnada boshia nam bò nabomozh prishla Zapisi z u v prvem zlogu kažejo na naglas v predložnih zvezah na pọ̑moč, za pọ̑moč, delno morda tudi na gor. prednaglasno ukanje.
Svetokriški
porok -a m porok: Pithias po vſy ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona, rekozh de Porok im. ed. je plazhaviz ǀ ti pres tvojeshode bi lahku porok im. ed. sa njega bil ǀ MARIA Diviza je porok im. ed. sa nas ǀ Vy ſte poroki im. mn. sa taiſte dushe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 112
Dostopnost