Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]
    1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
    2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
alergíja -e ž
preobčutljivost organizma za določene snovipojmovnik
SINONIMI:
alergijska preobčutljivost, alergičnost
GLEJ ŠE: alergičen
Celotno geslo eSSKJ16
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
SSKJ²
blažíti -ím nedov. (ī í)
1. lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke
2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce
    blažèč -éča -e:
    blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče
SSKJ²
bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
SSKJ²
bolést -i ž (ẹ̑)
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži; lajšati, občutiti bolest; srce se ji stiska od bolesti; pekoča bolest; solze bolesti
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
Celotno geslo Vezljivostni G
hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
Celotno geslo Vezljivostni G
hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.
Celotno geslo Etimološki
láhek -hka prid.
SSKJ²
lájšanje -a s (ȃ)
glagolnik od lajšati: lajšanje težav
SSKJ²
lájšati -am nedov. (ȃ)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem
Pravopis
lájšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lájšanje (ȃ) komu kaj ~ bolniku bolečine
Celotno geslo Sinonimni
lájšati -am nedov.
komu kaj delati kaj manj neprijetno, manj hudo
SINONIMI:
blažiti, knj.izroč. oblaževati, knj.izroč. olajševati, knj.izroč. ublaževati, star. zlajševati
GLEJ ŠE SINONIM: blažiti, omiljevati
Pleteršnik
lȃjšati, -am, vb. impf. erleichtern; — lindern.
Prekmurski
lehkótiti -im nedov. lajšati: On zná, gda ti trebê lehkôtiti bremena BRM 1823, 321; Hitis I gecsécse lehkôtiti Z-dêsznov mile krotkoszti KAJ 1848, 47; Nyima na etoj poti, Lehkôti Ti to nevolo BRM 1823, 417
Celotno geslo Etimološki
levīti se -ím se nedov.
SSKJ²
múka -e ž (ú)
1. nav. mn., ekspr. trpljenje, bolečina: lajšati muke bolnikom; zvijati se od muk; duševne muke; prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke
// kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / izpraševali so ga med mukami med mučenjem
● star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu
2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka
Pravopis
múka -e ž (ú) poud.: S posestvom ima samo ~o |neprijetnosti, težave|; lajšati ~e ranjencem |trpljenje, bolečino|; napraviti kaj brez ~e |z lahkoto, lahko|; dihati z ~o |s težavo, težko|
Celotno geslo Etimološki
olȃjšati – glej lȃjšati
Celotno geslo Etimološki
olajšȃva – glej lȃjšati
Število zadetkov: 36