Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
bavkati nedov., F2, bavbare, lajati, bavkati kakòr liſſiza; gannire, bavkati, ali lajati kakòr liſſiza
Celotno geslo Frazemi
bév Frazemi s sestavino bév:
ne čŕhniti ne bév ne mév, ne rêči ne bév ne mév
Pleteršnik
bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
Celotno geslo Etimološki
bẹ̑vskati -am nedov.,
Celotno geslo Frazemi
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo
Celotno geslo eSSKJ16
cukati se -am se nedovršni glagol
kaj; (na čem) s sunkovitimi potegi si prizadevati osvoboditi se; SODOBNA USTREZNICA: trgati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
čamùrno prisl. jezno: csamurno zacsne lajati KAJ 1870, 140
Vorenc
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Vorenc
glasno prisl., F7, acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; declamare, glaſnu kei kai perpovédati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere
  1. glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
Pleteršnik
gȏłkati, -am, -čem, vb. impf. girren, ogr.-C.; — = lajati, Tolm.-Štrek. (Let.).
Vorenc
grdo prisl., F24, absurdè, oſtudnu, neſnashnu, gardú; barbarè loqui, gardú govoriti; conscelerare, gerdú pregréſhiti, gardú vmaṡati, omadeṡhiti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; criminari, krivu ṡatoṡhiti, gerdú gréſhiti; defaectare, gardú vdélati; flagitiosè, hardú, pregréſhnú; foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; inconditus, -a, -um, nashtalten, gardú ſturjen: tudi neskranîen; indecorum, neſpodobnu, gardú; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; inficere, oskruniti, vmaṡani, gardú vdélati; obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; perditè, gardú, ṡgublivu; sceleratè, oſtudnu, gardú, pregréſhnu; sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú; subabsurdè, enu malu gardú, inu norzhaſtu; succurssorius equus, koyn, kateri gardú hodi, inu ſtrèſſa; torvè aspicere, poniglovu gledati, gardú gledati; turpiter, gardú, oſtudnu
SSKJ²
izlájati -am dov. (ȃ)
slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel
    izlájati se 
    prenehati lajati: pes se je izlajal
    // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes se je izlajal na prišleca
    ●     nizko naj se izlajajo, da bo enkrat mir naj povedo svoje negativno mnenje do konca
Celotno geslo Pohlin
javkati [jȃvkati] nedovršni glagol

koroško tiho lajati, z lajanjem prositi

Pleteršnik
kǫ̑vskati, -am, vb. impf. = lajati, sosebno o mladem psu, Krn-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Etimološki
lȃ medm.,
Celotno geslo Hipolit
lajan deležnik

PRIMERJAJ: lajati

Celotno geslo eSSKJ
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje]
    1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajež
    2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež
    3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež
FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
SSKJ²
lájanje -a s (ȃ)
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic
Celotno geslo Kostelski
lajanje ► ˈlaːjan’e -a s
Celotno geslo eSSKJ
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Število zadetkov: 62