Zadetki iskanja
Svetokriški
boštvo -a s revščina, uboštvo: Kaj s' enu veliku boshtvu im. ed., inu lakota sdaj ſe najde na ſvejti ǀ Tat pravi de bushtvu im. ed., inu lakota ſo ga perſilili ǀ buſhtvu im. ed. nej vrshoh, de ty vbosi ſe fardamaio ǀ bushtuu im. ed. me ſili krivizhnu andlat ǀ te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu pushtvu im. ed., zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Deklize sa vola nijh veliziga bushtua rod. ed. ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ vaſs blishni je v'jamo tiga bushtva rod. ed. padil ǀ s' ſvoim exempelnam ſo bili ta folk h' temu Evangelskimu bushtvi daj. ed. perpravili ǀ v'veliku bushtvu tož. ed. ſo bily padli ǀ vyſte radi, inu volnu buſhtvu tož. ed., lakot, inu shejo terpeli ǀ hudizh vam sapovej nezhistost tribat, katera v'bushtvu tož. ed., v'shpot, inu v'negnusne bolesni vaſs perpravi ǀ zhlovik, kateri s'bushtvam or. ed. je obdan ǀ Bug yh gajshla s'lakotio, s'Kugo, s'vojsko, s'bolesnamy, inu s'buſhtvom or. ed. ǀ V' praudah je naſha praviza, v'busktvah mest. mn. je nash shaz → uboštvo
Svetokriški
daleč prisl. daleč: vam nej treba dalezh rayshat, vam nej treba dolgu ſe muditi ǀ lakot ijh je bila taku dalezh pergnala, de matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ Kadar ſo onij njega vidili od dalezh ǀ stu mil delezh bi rajshal ǀ dellezh je shivil, kakor ena nezhiſta shivina ǀ ym nej treba taku telezh hodit v' Jeruſalem
Pleteršnik
glȃd, glȃda, gladȗ, m. 1) der Hunger; od glada (gladu) umreti, vor Hunger sterben; gladu streči, darben, Cig.; za glada, = za rana, früh morgens, Rib.-C., Z.; glad je hud tat, der Hunger kennt kein Gesetz, Npreg.-Z.; glad je z medom stric, = der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — 2) neka vrsta kislic, der Ampfer (rumex), SlGor., ogr.-C.; prim. gladovnik, lakot, netek, smok.
Svetokriški
Kanaan m zemljepisno lastno ime Kanaan: Agar pak she li v' tej desheli Canaan im. ed. je bila Iſmaila porodila ǀ pogledai vſo leto deshelo Canaan im. ed. ǀ lakot je bila v'tej desheli Kanaan im. ed. Kánaan, lat. V Chanaan, gr. Χαναάν, v SP ‛obljubljena dežela’, sicer ‛Fenicija’
Celotno geslo
Pohlin
laktȋ]
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
lakot -i ž lakota: lakot im. ed. ijh je bila taku dalezh pergnala ǀ Ah neuſmilena, inu neushlishana lakot im. ed. ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti rod. ed. ǀ shnable pak blede, inu zherne od lakoti rod. ed. ſo imeli ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs, inu lakot tož. ed. ǀ Bug yh gajshla s'lakotio or. ed., s'Kugo, s'vojsko ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo or. ed. vmoriti → lakota
Celotno geslo
Etimološki
lákota -e ž
Svetokriški
lakota -e ž lakota: Tat pravi de bushtvu, inu lakota im. ed. ſo ga perſilili ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota im. ed., inu hozhe uboge, inu bogate sadavit ǀ tozha, lokota im. ed., vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy so glaſs Boshy ǀ ſe boysh od lakote rod. ed. vmreti ǀ jest morem veliku lakote rod. ed. terpeti ǀ G. Bug nam je poslal shtrajfingo te lokote rod. ed. ǀ veliku mrasa, lakate rod. ed. je terpel ǀ nej zhudu aKu shejo, inu lakoto tož. ed. terpi ǀ lokoto tož. ed. sazhne terpèti ǀ nebò utalashila nijh ſhejo, inu lakato tož. ed. ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti mest. ed., inu sushi Iroſolimitanerjom je bil ſproſſil desh ǀ My ſe v' takorshnim vbushtui, inu lakoti mest. ed. najdemo ǀ ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto or. ed. shtrajfani Zapisa lakoti lahko spadata tudi k → lakot.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
nemški -a prid. nemški: kakor nam more ſprizhat Shpanska, Franska, Lashka, inu Nemshka im. ed. ž deſhela ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke rod. ed. ž beſsede ne bom meſhal ǀ zhakaio pomozh is nemshke rod. ed. ž, inu polske deshele ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki mest. ed. ž, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli ǀ v' Nemski mest. ed. ž desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem obdana ǀ enkrat v'nemshki mest. ed. ž desheli je bila takushna lakot
Svetokriški
neuslišan -a prid. nezaslišan: Ah neuſmilena, inu neushlishana im. ed. ž lakot (I/1, 55) ǀ Ali zhudnu, inu neushlishanu im. ed. s je tu shugajne inu shtrajfinga, Katero hozhe Bug zhes taistu greshnu mestu poslati (I/2, 111)
Svetokriški
nevoščljivost -i ž nevoščljivost: Njega nevoshlivost im. ed. nej pustila de bi bil v' hisho shal ǀ gori hozhem vſtati s'te jame te nezhistosti, nevoſhlivoſti rod. ed. ǀ on pak sa vola nevoshlivosti rod. ed. je hotel raijshi lakot terpeti ǀ ſe nenajde neuoshliuosti rod. ed., inu preusetnosti ǀ s'nevoshlivosti rod. ed. ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Cain je bil ta perui pobojnik, kateri ſvoiga brata Abelna s'nevoshlivoſti rod. ed. je bil vbyl ǀ En ſpazhen ſvejt, kateri ima sa ta element te semle ta lusht … sa ſvejsde to nevoshlivost tož. ed. ǀ sa rane je saſtopil Saurashtvu, sa shlake nevoshlivoſt tož. ed. ǀ imate vashe ſerze per Bachuſu, per Marſu, per Saturnu, per Jupetru, tu je per offerti, per nevoshlivoſti mest. ed., per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi, inu poshreshnoſti ǀ shivite v' nevoshlivoſti mest. ed., v' nezhiſtoſti
Svetokriški
potres -a m potres: de bi ta nagli, inu strashni potreſs im. ed. imel semlo stresti ǀ de si lih potres im. ed. pride okuli nepade ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa rod. ed. ǀ sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa rod. ed. ǀ Sapovej enkrat potreſsu' daj. ed. ǀ vidimo, inu shlishimo te velike vojske, Kugo, potreſs tož. ed., inu lakot ǀ bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam or. ed., inu pred vſo neſrezho ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam or. ed., s'garmeniam ǀ s'potreſsom or. ed., Kateri naſs ſtrashi ǀ eno deshelo s'vojsko, to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo or. ed., to drugo s'lakoto gajshla ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi im. mn. paK hozheio Konzhati ǀ potreſſi im. mn. vashe hishe podereio ǀ tozha, lokota, vojska, kuga, slana, inu garmejnie, inu potreſsy im. mn. so glaſs Boshy ǀ shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou, s'Kusi Kugo, laKoto, inu potreſse tož. mn. ǀ inu pozhutil te strashne potreſſe tož. mn.
Svetokriški
prignati -ženem dov. prignati: kadar ſila ga pershene 3. ed., na en tard kamen glavo nasloni, inu zhes poli ure nepozhiva (II, 187) ǀ lakot ijh je bila taku dalezh pergnala del. ed. ž, de matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile (I/1, 55)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost