Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
    1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
      1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
      1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti]
    1. izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. narediti pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: presti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
góden tudi gôden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó ō)
primeren, sposoben za kaj: goden ptič; mladiči so že godni; les, goden za sečnjo; otrok je že goden za šolo; godna je za možitev / razprava je godna za tisk
 
agr. goden lan lan, ki se mu ličje rado loči od stebla; godna zemlja zemlja, ki je prhka, bogata bakterij in ima poseben vonj
SSKJ²
godílnica -e [godilnica in godiu̯nicaž (ȋ)
agr. jama, v kateri se godi lan:
SSKJ²
godíšče -a s (í)
agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče
SSKJ²
godíti2 -ím nedov. (ī í)
povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi
 
agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
SSKJ²
godnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. postajati goden: lan hitro godni; prst je pustil še nekaj časa godneti
SSKJ²
grebénati -am nedov. (ẹ̑)
obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno
    grebénan -a -o:
    grebenani lan
SSKJ²
izgodíti -ím in zgodíti -ím dov., izgódil in zgódil (ī í)
povzročiti, da postane kaj godno: izgoditi hruške, seme; mladiči so se izgodili; pren., ekspr. trpljenje ga je izgodilo
 
agr. izgoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla
SSKJ²
jesénščak -a m (ẹ́)
agr. ozimni lan: sejati jesenščak
SSKJ²
júlijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na julij: vroči julijski dnevi
 
agr. julijska dekanka dekanka, ki dozori julija; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; zgod. julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji
SSKJ²
kotonizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst., nekdaj kemični postopek, pri katerem se predelajo stebelna vlakna v vlakna, podobna bombažnim: kotonizirati konopljo
    kotonizíran -a -o:
    kotonizirani lan
SSKJ²
lán -ú in -a m (ȃ)
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete; sejati lan; puliti lan; delati olje iz lanu; snop lanu; vlakna iz lanu; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan
// predivo iz te rastline: presti lan; ima lase kot lan zelo svetle
// pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere; beliti lan
♦ 
agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke
SSKJ²
lanén -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale; lanene glavice; lanena slama; laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle
    lanéno prisl.:
    laneno plavi lasje
SSKJ²
laníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je rasel lan: preorati lanišče; sejati repo po lanišču
2. nar. dolenjsko lanena slama: prodati lanišče
SSKJ²
lánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lan: modri lanovi cveti / lanova njiva
SSKJ²
lánovec -vca m (ȃ)
agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:
SSKJ²
lánovka -e ž (ȃ)
nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)
Število zadetkov: 193