Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
eSSKJ16
danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov
1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes
2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj
Prekmurski
èn èna -o glav. štev., v zvezi z drügi izraža zaporedje, medsebojno razmerje: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 142; nyega szád pa, kak láni, za endrügim notriszprávimo KAJ 1870, 160; En-drügoga naveke va lübila AI 1875, br. 2, 8
Prekmurski
Pleteršnik
láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
lani prisl. lani: kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi (V, 185) ǀ nej sadoſti, de odpuſtish taiſtem kateri ſo tebe reshalili lani, ali predlanskim (V, 591)
Pleteršnik
Svetokriški
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Prekmurski
màlogdà prisl. malokdaj: grum vdári, ka sze po zimi malogda godi KOJ 1845, 103; Viste, láni szte me v-sôlo Malogda poszlali KAJ 1870, 23; Zdaj sze malogda kaj imenitnoga zgodi AIP 1876, br. 9, 1; Küri teško letijo i se záto malogda s tla vzdignejo AI 1878, 24
Prekmurski
nòtrispràviti -správim dov. pospraviti: drevje nôvi 'zitek dobi i szvoj szád prineszé, nyega szád pa, kak láni, za endrügim notriszprávimo KAJ 1870, 160
Pleteršnik
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
Pleteršnik
Pleteršnik
Svetokriški
predlanskim prisl. predlanskim: nej sadoſti, de odpuſtish taiſtem kateri ſo tebe reshalili lani, ali predlanskim, ampak tudi temu, kateri je tebe s' beſſedo, ali s diainam reshalil uzherej, ali danas (V, 591)
Pleteršnik
pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
Prekmurski
ràšoške tudi ràsoške -ošk ž vilice: Raſzoske Villa KM 1790, 93(a); Villa; rasoske KM 1783, 182; Villa, rasoska AIN 1876, 37; Szto, na steroga sze no'zi, rasoske .. zdêvajo KAJ 1870, 43; I vsza .. rasoške doli szpadnolo AIP 1876, br. 1, 7; Láni edne rasoske pô'zro AIP 1876, br. 5, 8
Pleteršnik
Prekmurski
sád -a tudi -ǘ m
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
Prekmurski
Štàjerec tudi Štàjarec -rca m Štajerec: Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dôbili AIP 1876, br. 3, 8; cſi ſze ſzpomenémo ſzKrájnczov i zdolnyi Stajerczov KŠ 1771, A6a; szo sze szpajdásili z-Austriánczmi, Stajerczmi KOJ 1848, 90
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost