Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Zadetki iskanja
Terminološka
SSKJ²
holográm -a m (ȃ)
tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; srebrn hologram bankovca
tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; srebrn hologram bankovca
SSKJ²
láser -ja m (á)
fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
SSKJ²
obsévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izpostavljati del, dele telesa (bolnika) delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: v povprečju obsevajo več sto bolnikov na dan; obsevali so ga in poslali domov; obsevati glavo, trebuh, vrat; obsevati z laserjem, ultravijoličnimi žarki / obsevati z višinskim soncem
♦ med. obsevati metastaze, tumorje
2. nedov. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz
● ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je
1. izpostavljati del, dele telesa (bolnika) delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: v povprečju obsevajo več sto bolnikov na dan; obsevali so ga in poslali domov; obsevati glavo, trebuh, vrat; obsevati z laserjem, ultravijoličnimi žarki / obsevati z višinskim soncem
♦ med. obsevati metastaze, tumorje
2. nedov. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz
● ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je
- obsévan -a -o:
bil je obsevan
têjpanje samostalnik srednjega spola
- pogovorno uporaba tankega lepljivega traku za rehabilitacijo ali stabilizacijo dela telesa, zlasti med treningom
SSKJ²
vŕtati -am nedov. (r̄)
1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: vrtati v asfalt, skalo; vrtati s svedrom, z vrtalnim strojem; globoko vrtati; vrtati in piliti / vrtati zob / črv vrta les
♦ fiz. vrtati z laserjem
// na tak način delati, oblikovati: vrtati luknje / vrtati predor, vodnjak
2. delati polkrožne gibe s konico prsta v ozki odprtini česa: ne vrtaj po ušesu; od zadrege si je vrtal po nosu
3. ekspr. pojavljati se s spreminjajočo se intenzivnostjo: telo, po katerem vrta bolečina / v meni vrta bojazen; v duši vrta misel, zakaj mi je to storil
4. ekspr. z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem skušati izvedeti: vrtal je, kako se je to zgodilo / z našim pojasnilom ni zadovoljen, zato vrta naprej / je to vse, vrta sodnik
// v zvezi z v vztrajno izpraševati: ne vrtaj vame, ne bom ti odgovarjal; nehaj vrtati vanje / kaj pa ti, je vrtal vame / vrtati v koga z vprašanji
5. ekspr. z raziskovanjem, razmišljanjem skušati ugotoviti, odkriti: strokovnjaki vrtajo, zakaj upada število rojstev / pesnik vrta predvsem vase / vrtati za resnico
// vztrajno razmišljati: vrtal je in vrtal, pa se ni domislil nič pametnega / v sebi vrta, kakšen smisel ima tako življenje / počiva, njegovi možgani pa vrtajo
6. pog. vztrajno prizadevati si za kaj: toliko časa je vrtal, da je dobil dovoljenje
● pog. vrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si pripraviti koga, da bi dal denar; ekspr. vrtati po spominu skušati se spomniti
1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: vrtati v asfalt, skalo; vrtati s svedrom, z vrtalnim strojem; globoko vrtati; vrtati in piliti / vrtati zob / črv vrta les
♦ fiz. vrtati z laserjem
// na tak način delati, oblikovati: vrtati luknje / vrtati predor, vodnjak
2. delati polkrožne gibe s konico prsta v ozki odprtini česa: ne vrtaj po ušesu; od zadrege si je vrtal po nosu
3. ekspr. pojavljati se s spreminjajočo se intenzivnostjo: telo, po katerem vrta bolečina / v meni vrta bojazen; v duši vrta misel, zakaj mi je to storil
4. ekspr. z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem skušati izvedeti: vrtal je, kako se je to zgodilo / z našim pojasnilom ni zadovoljen, zato vrta naprej / je to vse, vrta sodnik
// v zvezi z v vztrajno izpraševati: ne vrtaj vame, ne bom ti odgovarjal; nehaj vrtati vanje / kaj pa ti, je vrtal vame / vrtati v koga z vprašanji
5. ekspr. z raziskovanjem, razmišljanjem skušati ugotoviti, odkriti: strokovnjaki vrtajo, zakaj upada število rojstev / pesnik vrta predvsem vase / vrtati za resnico
// vztrajno razmišljati: vrtal je in vrtal, pa se ni domislil nič pametnega / v sebi vrta, kakšen smisel ima tako življenje / počiva, njegovi možgani pa vrtajo
6. pog. vztrajno prizadevati si za kaj: toliko časa je vrtal, da je dobil dovoljenje
● pog. vrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si pripraviti koga, da bi dal denar; ekspr. vrtati po spominu skušati se spomniti
- vrtajóč -a -e:
vrtajoča bolečina
Gemologija
Število zadetkov: 7
Dostopnost