Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
fonologíja fonologíje samostalnik ženskega spola [fonologíja]
    1. iz jezikoslovja veda, ki se ukvarja s proučevanjem fonemov določenega jezika
      1.1. iz jezikoslovja nabor fonemov določenega jezika in razmerij med njimi
    2. glasovne značilnosti določenega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Phonologie, iz ↑fon(em) + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búkovski -a -o prid. (ū)
star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko
// latinski: naučiti se bukovskega jezika
SSKJ²
cicerónščina -e ž (ọ̑)
ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino
SSKJ²
índijščina -e ž (í)
indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
SSKJ²
klásičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
    klásično prisl.:
    je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.:, pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
SSKJ²
latínščina -e ž (ȋ)
1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika
2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
SSKJ²
lôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem; lovski psi; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje; lovski stolček majhen zložljiv stolček; pospeševati lovski turizem; lovski žargon; lovska družina; lovska koča; lovska obleka; lovska puška; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca
● lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen
♦ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
    lôvsko prisl.:
    biti lovsko oblečen; sam.:, ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
SSKJ²
normatív -a m (ȋ)
1. nav. mn. količina delovnega časa, surovin, potrebna za izdelavo, uresničitev česa: izračunati, predpisati, znižati normative; minimalni, približni normativi / normativi (za porabo) časa; normativi materiala; normativi za gradnjo stanovanj / zaradi novih normativov se je število šolskih oddelkov povečalo
// kar določa za to potrebno količino: normativi predpisujejo drugačne mere; izdati, prebrati normative
2. knjiž. merilo, kriterij: zanj je znanost odločilni normativ; nimamo zanesljivih normativov za ugotavljanje telesnih zmogljivosti / njegovi slovnici je bila glavni normativ latinščina zgled, model
● publ. estetski, jezikovni normativi predpisi, zahteve
SSKJ²
stároklásičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
SSKJ²
stožéren tudi stožêren -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole
SSKJ²
vulgáren -rna -o prid., vulgárnejši (ȃ)
1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob2: vulgaren človek; ta ženska je precej vulgarna
// ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimeren: vulgaren izraz; vulgaren jezik / vulgarno posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo
2. ki obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto: vulgarna kritika; vulgarna umetnost / ekspr. vulgarni marksist
// preveč poenostavljen, preprost: vulgarna predstava o življenju; vulgarno primerjanje možganov s telefonskim aparatom
3. knjiž. domač, ljudski: rastlina ima vulgarno ime velikonočnica
// navaden, vsakdanji: vulgarne človekove potrebe; ukvarjati se mora s samimi vulgarnimi rečmi
♦ filoz. vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; jezikosl. vulgarna latinščina neknjižna, pogovorna zvrst latinščine
    vulgárno prisl.:
    vulgarno se izražati

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
lat.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
latinski
latinsko
latinščina

Slovenski pravopis

Pravopis
cicerónščina -e ž, pojm. (ọ̑) poud. |klasična latinščina|
Pravopis
klásičen -čna -o (á) skoraj ~ roman; poud. ~ primer skoposti |značilen|
klásični -a -o (á) ~ filolog; ~ jezik |stara grščina ali latinščina|; ~a lepota; redk. ~a estetika klasicistična estetika
klásična -e ž, rod. mn. -ih (á) knj. pog. hoditi na ~o na klasično gimnazijo
klásičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
lat. okrajš. latinščina, latinski
Pravopis
latínščina -e ž, pojm. (ȋ) |jezik|
Pravopis
normatív -a m (ȋ) predpisati ~e; knj. pog.: znanost kot edini ~ merilo; Latinščina je bila edini ~ njegovi slovnici zgled, model; jezikovni ~i predpisi, zahteve

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
latínščina -e ž
antični indoevropski jezik, ki je bil knjižni jezik starih Rimljanov in zahodnoevropskega srednjega vekapojmovnik
SINONIMI:
latinski jezik, star. bukovski jezik

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič (Let.).
Število zadetkov: 27