Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
ledéno1 nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|
Pravopis
ledéno2 povdk. (ẹ̑) Na pločniku je bilo ~
Celotno geslo Sinonimni
ledéno1 prisl.
GLEJ SINONIM: mrzlo1
Celotno geslo Sinonimni
ledéno2 povdk.
GLEJ SINONIM: mraz2
Pravopis
ledeno.. prvi del podr. zlož. ledenodôben
SSKJ²
ledenodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali
♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah
Geologija
mása -e ž
Celotno geslo Frazemi
meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà
Celotno geslo eSSKJ
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
SSKJ²
mŕzel -zla -o [mərzəu̯] prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
    mŕzlo prisl.:
    mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
    ♦     etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
Pravopis
mŕzlo2 tudi mrzló povdk. (ȓ; ọ̑) Ob reki je bilo ledeno ~
Celotno geslo eSSKJ
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Geologija
paleolítik -a m
Celotno geslo eSSKJ
pásavec1 pásavca samostalnik moškega spola [pásavəc]
    sesalec z obročastim roženim ali koščenim oklepom po vrhnjem delu telesa, kratkim rilcem in močnimi kremplji, ki živi v Južni, Srednji in delu Severne Amerike; primerjaj lat. Cingulata
ETIMOLOGIJA: iz pasav ‛ki ima pasove’ iz ↑pas
Geografija
píngo -a m
SSKJ²
pokriválo -a s (á)
vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo
// kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo
// knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo
Pravopis
pokriválo -a s (á) klobuki in druga ~a; neobč. ledeno ~ jezera
SSKJ²
poskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. z odrivom se za hip oddaljiti od podlage: zavriskal je in poskočil; piščanec poskoči; na vsak tretji korak je poskočil na eni nogi; poskočil je kot žrebe / deklica je poskočila od veselja
// skočiti z noge na nogo: nekajkrat je poskočil, da bi se ogrel
2. nav. ekspr. skočiti: poskočila je čez jarek; poskočil je z ladje na pomol
// hitro se premakniti: ko je pritisnil na plin, je avtomobil poskočil / kazalec brzinomera je poskočil na stopetdeset
3. zaradi sunka se za hip oddaljiti od podlage: udaril je po mizi, da so kozarci kar poskočili / ledeno zrno je poskočilo od tal se odbilo
4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno udariti, utripniti: čutil je, kako mu je poskočilo srce ob pogledu na domačo hišo
5. ekspr. povečati se, narasti: število tatvin je poskočilo / prebivalstvo je zelo poskočilo / proti večeru je bolniku temperatura poskočila / zanimanje za nogomet je poskočilo / tabela kaže, da je proizvodnja poskočila / cena zlata, zlatu je poskočila / pog. les je poskočil se je podražil
● ekspr. fant je poskočil po bregu navzdol zelo hitro odšel, stekel; pog. mesarji so poskočili s ceno, cenami povišali cene; ekspr. otroci naj le malo poskočijo kratek čas skačejo; ekspr. ves razburjen je poskočil izza mize hitro vstal; ekspr. srce mu je poskočilo od sreče zelo je bil srečen; ekspr. ob glasbi so malo poskočili zaplesali
SSKJ²
preprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki
b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: trta prepreza zidanico
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se 
    obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ●     knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
Pleteršnik
prestrẹ́šiti, -im, vb. pf. überdachen: brinov grm z mrzlo ledeno skorjo prestrešen, Jurč.
Število zadetkov: 65