Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.
Pleteršnik
mŕčati 2., -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
Pleteršnik
nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.-M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.-C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
Pleteršnik
naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.
Pleteršnik
naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.-M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
Pleteršnik
neizrečèn 1., -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
Pleteršnik
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
Pleteršnik
ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
Pleteršnik
obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
Pleteršnik
obrodíti 1., -ím, vb. pf. 1) hervorbringen, erzeugen; sad o., Früchte bringen; (tudi pren.): koristi o., Nutzen bringen, Levst. (Močv.); — 2) ein Erträgnis liefern, gerathen; slive letos niso obrodile, trta je obilno obrodila, sadje je lepo obrodilo.
Pleteršnik
odgojílọ, n. 1) das Erziehungsmittel, Cig.; — 2) die Erziehung, Vrt.; lepo domače odgojilo, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
Pleteršnik
okę́luš, m. mlado, lepo rejeno prase, BlKr.
Pleteršnik
okovárljiv, adj. sorgsam, sparsam: o. človek, ki vse lepo hrani, C.
Pleteršnik
opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten (mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
Pleteršnik
osládən, -dna, adj. 1) süßlich, Kr.; kvas testo osladno in lepo dišeče stori, Met.-Jan. (Slovn.); — süßlich, sentimental: osladne pesni, Zv.; — 2) wohllüstig, Mur.; osladno sanjarjenje, Zv.
Pleteršnik
pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
Pleteršnik
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
Pleteršnik
pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 128